Kako doseči bolj trajnostno ravnanje z odpadki? Kaj pomeni krožno gospodarstvo za lokalne skupnosti?

V intervjuju smo se pogovarjali s Simono Bergant, vodjo sektorja Odpadki na Komunali Kranj, ki je del Komunalnega snovnega kroga Kranj (KSK Kranj). Razkrila nam je izzive, priložnosti in dosežke pri prehodu na krožno gospodarstvo.

V letu 2023 ste v Kranju dosegli 80-odstotni delež ločeno zbranih odpadkov. Katere aktivnosti izvajate za dvig ozaveščenosti prebivalstva?

Zavezani smo k trajnostnemu razvoju in aktivno spodbujamo krožno gospodarstvo. Prek različnih komunikacijskih kanalov, kot so spletna stran, družbena omrežja, zadnja stran računov in mediji, osveščamo o pomenu ločevanja odpadkov, varčevanja z vodo ter učinkovite rabe obnovljivih virov.

Posebno pozornost namenjamo mladim, ki z našimi vsebinami postanejo ambasadorji trajnostnega življenja v svojem okolju in navdihujejo družine ter prijatelje. V sodelovanju z lokalnimi šolami, vrtci in nevladnimi organizacijami, kot je Fundacija Vincenca Drakslerja, izvajamo številne delavnice in projekte. Organiziramo vodene oglede Čistilne naprave Kranj in Zbirnega centra Zarica, kjer predstavimo pomen ločevanja odpadkov na izvoru, pot odpadkov, kakšne vrste odpadkov zbiramo v zbirnem centru, kateri so nevarni odpadki in zakaj so nevarni, ter kako lahko sami zmanjšamo količino nastalih odpadkov. Ob tem obiščemo tudi Center ponovne rabe, ki ga upravlja Fundacija Vincenca Drakslerja. Tam odpadki dobijo novo priložnost, da zaživijo prenovljeno ali popolnoma novo zgodbo.

Naš osrednji dogodek je Dan odprtih vrat, ki ga organiziramo ob svetovnem dnevu okolja. Združuje druženje, zabavo in učenje ter k obisku privabi obiskovalce vseh starosti. Dogodek je posebno doživetje za družine, saj spoznajo naše dejavnosti in načine za bolj trajnostno ravnanje. Verjamemo, da je v povezovanju ključ do uspeha in da lahko skupaj ustvarimo boljšo prihodnost za vse.

Dan odprtih vrat na Komunali Kranj in delavnica recikliranja

S katerimi vrstami odpadkov imajo gospodinjstva največje izzive pri odlaganju?

Gospodinjstva se pri odlaganju odpadkov srečujejo z različnimi izzivi, med katerimi je še vedno najpogostejša nevednost o pravilnem ločevanju. Pogosto niso dovolj seznanjena s tem, kateri odpadki spadajo v katero posodo. Tako se v posodi za mešane komunalne odpadke znajdejo tudi recikabilni odpadki.

Slabše ločevanje opažamo na območjih večstanovanjskih objektov, kjer so nameščeni skupni zabojniki. V teh primerih je verjetno vzrok nepravilnega ločevanja nezadostno ločevanje odpadkov že na izvoru, torej doma.

Komunala Kranj je eden od partnerjev KSK Kranj, ki je bil vzpostavljen leta 2021. Zakaj se vam je takrat zdela pomembna vzpostavitev Komunalnega snovnega kroga? Kakšna je bila vaša motivacija za pridružitev dogovoru o vzpostavitvi?

Komunala Kranj je že od samega začetka prepoznala pomembnost krožnega gospodarstva in se zato aktivno vključila v vzpostavitev Komunalnega snovnega kroga Kranj leta 2021. Naša motivacija temelji na prepričanju, da je trajnost ključna za ohranjanje okolja in da lahko s tovrstnimi projekti znatno zmanjšamo količino odpadkov ter pritisk na naravne vire.

Simona Bergant, vodja sektorja Odpadki na Komunalni Kranj: "Naša motivacija temelji na prepričanju, da je trajnost ključna za ohranjanje okolja in da lahko s tovrstnimi projekti znatno zmanjšamo količino odpadkov ter pritisk na naravne vire."

Kateri so ključni izzivi in priložnosti, ki jih vidite pri prehodu na krožno gospodarstvo v Kranju?

Prehod na krožno gospodarstvo za Kranj, kakor tudi za druge občine, prinaša številne izzive in priložnosti.

Eden največjih izzivov je sprememba miselnosti posameznikov in podjetij. Od linearnega razmišljanja, kjer se odpadki preprosto odvržejo, je treba preiti na krožno razmišljanje, kjer se materiali čim dlje ohranjajo v uporabi.

Komunala Kranj kot zbiralec odpadkov skrbi, da so ločeno zbrani odpadki predani prevzemnikom, ki poskrbijo za njihovo reciklažo, obnovo ali predelavo v drugo uporabno obliko.

Trend krožnega ravnanja z odpadki je v Sloveniji že dobro razvit. Imamo zbiralnice oblačil, odpadne elektronske opreme, olja in zbirne centre, kjer se odpadki ločeno zbirajo. S temi praksami krepimo ozaveščenost ljudi in posredno opozarjamo, da je potrebno odpadek odložiti tja, kamor je namenjen.

Občine pa igrajo ključno vlogo pri spodbujanju krožnega gospodarstva. S sprejemanjem lokalnih strategij in ukrepov lahko občine pomembno prispevajo k doseganju ciljev krožnega gospodarstva, na primer z vzpodbujanjem lokalne proizvodnje in podjetij, ki se ukvarjajo z recikliranjem ter ponovno uporabo.

Kot partner KSK Kranj ste tudi v Komunali Kranj uporabniki recikliranih higienskih papirnatih izdelkov. Katere vse uporabljate in kakšne so vaše izkušnje z njimi?

V podjetju uporabljamo toaletni papir, toaletne brisačke, pisarniški papir in robčke. Z uporabo smo zadovoljni, saj izpolnjujejo vse naše potrebe, hkrati pa z njihovo uporabo prispevamo k trajnostnemu in krožnemu gospodarstvu. Kakovost izdelkov je dobra, kar nas dodatno spodbuja k uporabi recikliranih različic.

18. marca po vsem svetu obeležujemo svetovni dan recikliranja.

Recikliranje je predpogoj za delovanje krožnega gospodarstva. V zavrženih materialih ne smemo videti odpadkov, temveč nove priložnosti.

To je že prepoznalo 17 občin v Sloveniji, ki so vzpostavile snovni krog odpadne embalaže tetrapak in higienskega papirja, za izdelavo katerega smo v predelavo poslali že več kot 2.100 ton tetrapaka.

Na ta dosežek smo izjemno ponosni, saj smo s tem:

• pred sečnjo ohranili več kot 21.500 dreves,
• v predelavo poslali že okrog 48 milijonov kosov litrske embalaže tetrapak,
• za več kot 4.600 m3 zmanjšali količino odpadne embalaže na odlagališču oz. preprečili sežig,
• za več kot 1.350.000 kg zmanjšali emisije CO2- kar je enako izpustom, ki jih v povprečju povzroči 540 avtomobilov, 
• ohranili za 85.000 m3 neposekanega gozda- kar lahko enačimo z velikostjo 11 blejskih otokov. 

Z okolju prijaznim recikliranim higienskim papirjem iz lastnega snovnega kroga se danes v Sloveniji opremlja že več kot 130 javnih zavodov in podjetij. 

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je na povezavi objavilo Imenik ponudnikov krožnih izdelkov in storitev. Vsebuje nabor ponudnikov produktov in storitev skladnih z načeli krožnega gospodarstva. Vanj je umeščen tudi model KSK - komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja. Imenik je na voljo javnim naročnikom kot pripomoček pri izvajanju predhodnega preverjanja trga pred izvedbo evidenčnih javnih naročil.