Entries by Špela Gutnik

Komunalni snovni krog z novim videom

Komunalni snovni krog odpadne embalaže tetrapak in higienskega papirja bomo odslej predstavljali z novim videom. V njem smo ponazorili celoten krog in sodelujoče partnerje: kako kroži karton v embalaži tetrapak, ki so jo zbrali v določeni lokalni skupnosti, izdelavo recikliranih papirnatih higienskih izdelkov, in uporabo teh novih izdelkov v javnih ustanovah v isti lokalni skupnosti. Tako bomo še bolj nazorno pokazali in dokazali, da za izdelavo higienskega papirja ni treba sekati dreves in da je KSK mogoče vzpostaviti v vsaki lokalni skupnosti. 

Pri produkciji videa so sodelovali OŠ Zadobrova, JP VOKA SNAGA in Valtex, ki so tudi sicer partnerji omenjenega projekta.

 

   

   

  

 

Osnovne šole in vrtci v Brežicah organizirali zbiralno akcijo embalaže tetrapak

V sodelovanju s Komunalo Brežice so osnovne šole in vrtci v občini Brežice aprila organizirali zbiralno akcijo odpadne embalaže tetrapak, v kateri je sodelovalo preko 2.300 otrok.

Akcija zbiranja odpadne embalaže je nadgradnja lokalnega trajnostnega programa Komunalni snovni krog Brežice, preko katerega otroci tudi spoznavajo pomen ločevanja odpadkov, skrbi za okolje in priložnosti za ponovno uporabo sekundarnih surovin.

Za izdelavo higienskega papirja ni treba sekati dreves. Zadostuje odpadna embalaža tetrapak.

 

   

      

   

Trnava poudarja aktivni prehod v krožno gospodarstvo in vzpostavlja Komunalni snovni krog

V Trnavi bodo 22. aprila, na dan Zemlje, predstavili načrt prehoda v krožno gospodarstvo in – po vzoru Slovenije – vzpostavitev projekta Komunalni snovni krog (KSK) – krožni model, ki spodbuja trajnostno delovanje lokalnih deležnikov.

Tibor Pekarčík, podžupan občine Trnava je ob tej priložnosti povedal: »v občini Trnava skrbimo za življenje v zdravem okolju in želimo te prakse prenesti tudi na naše otroke. Zato me veseli, da je prav Trnava eno prvih mest na Slovaškem, ki se je odločila za oblikovanje komunalnega snovnega kroga«. Partnerji projekta so poleg občine Trnava še FCC Trnava, ki zagotavlja zbiranje ločenih odpadkov, ENVI-PAK, organizacija odgovornosti proizvajalcev za embalažo, distributersko podjetje Damito in Circular Shield, ki skrbi za nemoteno delovanje in koordinacijo vseh deležnikov.

Na Slovaškem prvi Komunalni snovni krog zaživel v občini Senec

Danes so v občini Senec tudi uradno vzpostavili prvi slovaški Komunalni snovni krog - zaprto snovno zanko odpadne embalaže tetrapak in recikliranega higienskega papirja. Slovaška je tako prva od tujih držav, ki sledi slovenskemu zgledu tega programa krožnega gospodarstva.

Dogodek so slovesno obeležili v sklopu praznovanja tedna Zemlje.

Za nemoteno delovanje projekta Komunalni snovni krog bodo poleg občine Senec skrbela podjetja Natur-Pack, Ave, Damito in Circular Shield. 

   

   

 

   

Slovaško mesto Trnava v Novem mestu preverja učinke krožnega gospodarstva

Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je na rotovžu sprejel podžupanjo in podžupana partnerskega mesta Trnava na Slovaškem, ki sta Novo mesto obiskala v sklopu študijskega obiska na temo dobrih praks krožnega gospodarstva. V italijanskem mestu Lucca si je slovaška delegacija ogledala proizvodnjo novih izdelkov iz predelanih materialov, v Novem mestu pa jo je zanimalo uspešno izvedeno prvo skupno zeleno in krožno javno naročilo iz reciklirane celuloze izdelanih papirnatih higienskih izdelkov. Po obisku na rotovžu je delegacija mesta Trnava obiskala še enoto Videk vrtca Pedenjped, ki se ponaša s številnimi projekti na področju krožnega gospodarstva in ekološko zavest srčno širi med najmlajše občane in njihove starše.

 

Podžupanja in podžupan mesta Trnava Eva Nemčovská in Tibor Pekarčík sta v pogovoru izpostavila, da Trnava v zadnjih štirih letih intenzivno izvaja projekte na področju trajnostne mobilnosti in uporabe tehnoloških rešitev za razvoj pametnega mesta, pri čemer si z Novim mestom lahko izmenjata številne izkušnje, še posebej zato ker sta relativno primerljivi po številu prebivalcev.

 

Na področju krožnega gospodarstva, v katerega članice EU usmerja tudi Evropski zeleni dogovor, pa Trnava šele začenja z aktivnejšim delom, zato sta predstavnika partnerskega mesta z zanimanjem prisluhnila, kako je MONM izvedla prvo skupno zeleno in krožnega javno naročilo, s katerim se je več novomeških javnih zavodov pridružilo skupnemu nakupu higienskega papirja, ki je izdelan iz lokalno zbrane kartonske embalaže za mleko, sokove in ostalo (KEMSO).

 

Iz reciklirane celuloze izdelani papirnati higienski izdelki se uporabljajo v občinskih ustanovah, javnih zavodih in javnem podjetju in se tako ponovno vrnejo v lokalno okolje. To je delegacija Trnave v praksi preverila v vrtcu Pedenjped, v enoti Videk, kjer so ravnateljica vrtca Meta Potočnik, vzgojiteljice in otroci slovaškim gostom pokazali tudi ostale ekološke projekte, s katerimi se ukvarjajo. Šivanje slinčkov iz odpadnih brisač in izdelava predpasnikov, nahrbtnikov, copat in didaktičnih igrač iz odpadnega jeansa so odlični primeri krožnega gospodarstva v praksi, ki so navdušili predstavnike partnerskega mesta.  

 

Trnava je šteje približno 65.000 prebivalcev in je sedmo največje mesto na Slovaškem. Leži okoli 50 km severovzhodno od Bratislave in 95 km od Dunaja. Ohranjeno je obzidano zgodovinsko središče mesta, ki mu zaradi obilice cerkva pravijo tudi slovaški Rim ali mali Rim. V Trnavi od leta 2006 deluje tovarna PSA-Peugeot Citroën, ki je najpomembnejša tovarna avtomobilov na Slovaškem. Leta 2009 se je v Trnavi začela izgradnja Industrijskega in tehnološkega parka s ciljem privabiti tuje investicije ne področju raziskav, razvoja, inovacij in izdelave prototipov.

Ročno izdelan papir iz odpadne embalaže

Ker radi raziskujemo in ustvarjamo, smo se pred kratkim lotili novega izziva.

V sodelovanju z delavnico PapLab, ki deluje pod okriljem podjetja JP Voka Snaga Ljubljana, smo naredili ročno izdelan recikliran papir iz embalaže Tetra Pak. Kot surovino smo uporabili kartonski del odpadne embalaže, ki so jo prispevale Ljubljanske mlekarne. 

Material bomo uporabili za izdelavo unikatnih, ročno izdelanih papirnatih map za poslovne dogodke. 

 

Foto: PapLab, JP Voka Snaga Ljubljana

 

Circular Shield je Recycling Hero 2022

Ob svetovnem dnevu recikliranja, 18. marca, je fundacija Global Recycling Foundation podelila priznanja in nagrade podjetjem, ki s svojim delovanjem spodbujajo uporabo sekundarnih virov in recikliranje. V kategoriji start-upov je med nagrajenci tudi Circular Shield s projektom Komunalni snovni krog.

Ponosni smo, da je tudi mednarodna strokovna skupnost prepoznala naša prizadevanja za uveljavljanje krožne kulture v lokalnih skupnostih.

Krogotok tetrapaka – okoljska in finančna korist za vse sodelujoče

Zapiranje krožnih zank odpadkov je ključno za vzpostavljanje krožnega gospodarstva. Prav to je uspelo Komunalnemu snovnemu krogu (KSK) za odpadno embalažo tetrapak, kjer iz kartonskega dela tetrapaka, ki ga ločeno zberejo v določeni lokalni skupnosti, namensko izdelajo reciklirane higienske papirnate izdelke, kot so brisačke, robčki, servietke, toaletni papir. Te nato uporabljajo ustanove v isti lokalni skupnosti. Kot je povedal Niko Kumar, direktor Circular Shield, d.o.o., ki bdi nad KSK, je za uspešnost krogotoka v določeni lokalni skupnosti ključna podpora občine (župana) in lokalnega komunalnega podjetja.

V Komunalni snovi krog embalaže tetrapak in higienskega papirja se lahko vključijo občine, komunalna podjetja, družbe za zbiranje in upravljanje odpadnih materialov, javne ustanove v lokalni skupnosti. Koliko subjektov je že vključenih v Sloveniji in kaj kažejo rezultati?

Prvi Komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja smo v Sloveniji vzpostavili v občini Novo mesto in sosednjih občinah, v katerih za ravnanje z odpadki skrbi Komunala Novo mesto. Sledili sta Mestna občina Ljubljana in občina Brežice. Lani smo na pobudo Komunale Kranj in Mestne občine Kranj v skupino dodali še pet gorenjskih občin.

Kako lahko določen subjekt postane del komunalnega snovnega kroga?

Za vzpostavitev KSK v določeni lokalni skupnosti je ključna podpora občine oziroma župana in lokalnega komunalnega podjetja. Sodelujejo še družba za ravnanje z odpadno embalažo, proizvajalec oziroma recikler in lokalni distributer higienskega papirja. Za zapiranje snovne zanke in delovanje KSK je ključno, da se v krogotok vključijo tudi uporabniki papirja, to so javne ustanove in podjetja v isti lokalni skupnosti, kjer je odpadna embalaža zbrana. Najpogostejši uporabniki so šole, vrtci, občinske stavbe, javna podjetja v občini, zdravstveni domovi ali bolnišnice, športni objekti, kulturne ustanove, glasbene šole, knjižnice idr. V območjih, kjer projekt deluje, recikliran higienski papir iz lastnega snovnega kroga uporablja že okrog 100 podjetij in ustanov.

Na trgu se srečujemo s pomanjkanjem številnih surovin, tudi problemom dobavnih verig, pri čemer se še v večji meri pokaže potreba po uporabi sekundarnih surovin in vzpostavljanju reciklažnih tokov. Kakšni so učinki Komunalnega snovnega kroga in v kolikšni meri lahko pripomore k ohranjanju primarnih surovin?

Po dobrih petih letih vzpostavitve pionirskega Komunalnega snovnega kroga lahko z gotovostjo trdimo, da KSK ne samo deluje, ampak je to krožni model z dokazanimi koristmi in prihranki. V prvi vrsti so koristi seveda okoljske, saj se zmanjšajo izpusti CO2 in poraba primarnih surovin. Za pridobivanje celuloze za izdelavo higienskih papirnatih izdelkov ni treba sekati dreves, ampak jo pridobimo iz odpadnega materiala v lokalni skupnosti, s čimer ta material postane koristni vir. Okoljske koristi beležimo za vsak KSK posebej in jih objavljamo na naši spletni strani. Prav tako se kažejo finančni prihranki, ki so v primeru skupnih javnih naročil še toliko večji. Obenem pa je naš krožni model tudi odgovor na krizo surovin.

Čisto celulozo je težko dobiti, njena cena je visoka, zato je recikliranje kartonskega dela embalaže tetrapak ne samo okoljska korist, ampak je izjemnega pomena tudi za dolgoročno upravljanje snovnih in s tem povezanih finančnih tokov ter stabilnosti.

S katerimi izzivi se srečujete pri vzpostavljanju in delovanju Komunalnega snovnega kroga? Kako tovrstni higienski papir in drugi izdelki iz recikliranega tetrapaka ustrezalo kriterijem zelenega javnega naročanja in kako ustrezajo varnostno-higienskim standardom?

Model deluje v okviru obstoječega sistema ravnanja z odpadno embalažo v lokalni skupnosti, tu ni potrebno ničesar spreminjati. Je pa pomembno in nujno, da so vsi partnerji zainteresirani in motivirani za to, da se snovni krog vzpostavi. Prav ta del je pravzaprav še vedno najbolj zahteven – ker zahteva usklajen, sodelovalen pristop in določen premik v kulturi delovanja in razmišljanja. Aktivno sodelujemo v vseh fazah in pomagamo pri vzpostavitvi partnerskega sodelovanja med vsemi deležniki. Skrbimo tako za nadzor nad količinami predelane embalaže kot tudi za kakovost storitev ponudnikov končnih izdelkov. Higienski papirnati izdelki iz reciklirane embalaže tetrapak ustrezajo  kriterijem zelenega javnega naročanja, prav tako so po kakovosti enakovredni izdelkom iz čiste celuloze, kar dokazujejo okoljski, higienski in dermatološki certifikati. Opažamo pa, da bomo morali še precej graditi na sodelovalni krožni kulturi in zaupanju v izdelke iz recikliranega tetrapaka, saj so zaradi naravne barve celuloze drugačnega videza, niso barvani in niso parfumirani. To je v bistvu za potrošnika prednost, vendar tega trg še ne prepozna v takšni meri, kot bi pričakovali in kot bi bilo tudi potrebno, če želimo slediti zastavljenim okoljskim ciljem.

Intervju z Nikom Kumarjem direktorjem Circular Shield d.o.o. je bil objavljen v reviji EOL 

V Novem mestu številni uspešni primeri krožnega gospodarstva v praksi

V Novem mestu so na skupnem srečanju svoje aktivnosti in rezultate sodelovanja v projektih spodbujanja trajnostnega načina življenja in krožnega gospodarstva predstavile organizacije, ki so se na pobudo Mestne občine Novo mesto združile v skupno mrežo v sklopu evropskega projekta CircLocal. V praksi so zaživeli številni primeri uspešnega krožnega gospodarstva, ki navdušujejo tudi v tujini.

Kot je na predstavitvi povedal vodja projekta CircLocal na Mestni občini Novo mesto Peter Geršič, so se v sklopu projekta povezali z nizozemskimi, belgijskimi in portugalskimi partnerji, ki so jih pri izmenjavi dobrih praks navdušili predvsem z aktivnostmi novomeških vrtcev, ki o krožnem gospodarstvu, pametnem upravljanju z viri porabe vode in ponovno oživitvijo odpadnih izdelkov otroke sistematično učijo od malih nog.

Fokus evropskega projekta CircLocal je sicer izmenjava dobrih praks na področju krožnega javnega naročanja. Mestna občina Novo mesto je tako septembra 2021 s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom kot prva občina v Sloveniji uspešno zaključila skupno zeleno in krožno javno naročilo, s katerim se je skupaj z več novomeškimi javnimi zavodi pridružila projektu Komunalni snovni krog – s skupnim nakupom higienskega papirja, ki je izdelan iz lokalno zbrane kartonske embalaže za mleko, sokove in ostalo (KEMSO). S tem je postavila zgled za javne ustanove, da se v večji meri in bolj pogumno lotevajo izvedbe tovrstnih javnih naročil in v svojo ponudbo vključujejo izdelke in storitve iz programov krožnega gospodarstva, ki manj obremenjujejo okolje in ki omogočajo koristno predelavo lokalno zbrane odpadne embalaže.

Na predstavitvi dobrih praks krožnega gospodarstva je sodeloval tudi vrtec Pedenjped. Ravnateljica Meta Potočnik je poudarila, da so iz starih odpadnih brisač v vrtcu izdelali 700 slinčkov, reciklirali 200 novoletnih čestitk in jih ponudili naprej v prodajo oz. zameno, trudijo se ustvarjati čim manj odpadnega materiala in skušajo biti tudi samooskrbni. So tudi del skupine naročnikov higienskega papirja iz lastnega snovnega kroga. Na poseben način so se lotili tudi priprav za pusta, otroci se bodo namreč našemili v doma izdelane maske in oblačila.

Uspešno zgodbo ponovne uporabe oblačil je predstavila Mojca Žganec Metelko iz Zavoda Knof, pod okriljem katerega v Novem mestu s podporo Mestne občine Novo mesto in Komunale Novo mesto pol leta deluje butik ponovne uporabe Stara šola. V tem času so zbrali slabo tono oblačil in zabeležili štiri tisoč obiskovalcev oz. kupcev, prodali pa so približno tretjino zbranih izdelkov. Tematiko krožnega gospodarstva so skozi različne aktivnosti s študenti naslovili tudi na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, eden bolj prepoznavnih, ki ga je predstavila dr. Urška Fric, pa je e- platforma za izmenjavo odpadnih virov e-Simbioza, ki je namenjena povezovanju podjetij. Cilj platforme je posredovati informacije o ponudnikih in iskalcih odpadnih virov in na ta način zapirati snovne kroge - da odpadek nekega podjetja postane uporaben material za drugo podjetje.  

Mestna občina Novo mesto je sicer vzpostavljeno mrežo organizacij, ki so aktivne na področju krožnega gospodarstva, povezala na posebni spletni strani, imenovani »Novi krog« (https://novikrog.si). Na njej so predstavljene sodelujoče organizacije in njihovi projekti ter novice o aktualnem dogajanju na področju krožnega gospodarstva. V mreži sodelujejo številne  organizacije, od izobraževalnih institucij (Vrtec Pedenjped, Fakulteta za informacijske študije, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija), nevladnih organizaciji (DRPD, Zavod Knof, Inštitut Intercer), do gospodarstva (Komunala Novo mesto, Kompetenčni center mreže za prehod v krožno gospodarstvo, ki deluje v okviru GZDBK, Razvojni center Novo mesto, Circular Shield), mreža pa je odprta za vse deležnike, ki si s svojim delovanjem prizadevajo trajnostni način življenja in varovanje okolja. Rezultat projekta CircLocal je tudi priročnik »Krožno gospodarstvo: od teorije k praksi«, ki bo s konkretnimi nasveti posameznikom, podjetjem in javnemu institucijam v pomoč pri iskanju poti, kako najbolj učinkovito prispevati svoj delež k prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo.

 

Kaj smo se naučili v letu 2021?

Po dobrih petih letih od vzpostavitve pionirskega komunalnega snovnega kroga lahko potrdimo, da ta rešitev vsem partnerjem prinaša številne okoljske koristi in finančne prihranke. Hkrati je Komunalni snovni krog tudi odgovor na krizo surovin.

 

Čista celuloza je dragocen material – za pridobivanje le-te je potrebna sečnja dreves, uvažamo jo praviloma iz dežel na drugi strani oceanov in tudi cena celuloze skokovito raste. Zato je pomembno, da prepoznamo priložnosti v alternativnih virih surovin, kot je na primer embalaža tetrapak. Te je na trgu dovolj, možno jo je relativno enostavno predelati v higienski papir, ki po svoji funkcionalnosti in kakovosti niti malo ne zaostaja za tistim, ki je izdelan iz čiste celuloze, torej iz lesnih vlaken.  

 

Prednosti našega krožnega poslovnega modela prepoznava vse več občin, komunalnih podjetij in zasebnih ter javnih podjetij in ustanov. Letos smo na območjih, kjer je vzpostavljen snovni krog, vključili številne nove uporabnike recikliranega higienskega papirja, pridružilo se nam je 5 gorenjskih občin, poleg tega pa smo aktivnosti začeli izvajati tudi na Slovaškem.

 

Posledično rastejo tudi količine embalaže, ki jo oddamo v predelavo in na to smo še posebej ponosni.

 

Mi bomo vztrajali na začrtani poti.

Zahvaljujemo se vsem, ki nam že zaupate. Vse ostale pa vabimo, da se nam pridružite.