Entries by Špela Gutnik

Predelali smo že več kot 1.000 ton embalaže tetrapak

V sodelovanju s slovenskimi občinami, ki so vzpostavile komunalni snovni krog odpadne embalaže in higienskega papirja, smo v predelavo poslali že več kot 1.000 ton tetrapaka. To je toliko, kot skupaj tehta 167 odraslih afriških savanskih slonov.

Na ta dosežek smo izjemno ponosni, saj smo s tem:

  • pred sečnjo ohranili več kot 13,200 dreves
  • v predelavo poslali že okrog 30 milijonov kosov litrske embalaže tetrapak

V Sloveniji se za vzpostavitev komunalnega snovnega kroga odloča vse več občin in v program kot uporabniki trajnostnega higienskega papirja vstopajo številni javni zavodi in ustanove, pa tudi zasebne družbe.

Prehod na trajnostne rešitve postaja vse pomembnejši - tako s stališča našega odnosa do ohranjanja naravnih virov in skrbi za okolje kot tudi s stališča optimizacije stroškov, saj cene primarnih surovin in energentov skokovito naraščajo.

Občini Brezovica in Medvode uspešni pri uvajanju krožnega gospodarstva

Občini Brezovica in Medvode znova dokazujeta, da so prehod v krožno gospodarstvo, skrb za zdravje ljudi in čisto okolje visoko na lestvici njihovih prioritet. Občini sta se pridružili programu Komunalni snovni krog Ljubljana in bosta k uporabi higienskega papirja, ki je izdelan iz lokalno zbrane embalaže, spodbujali tudi svoje javne zavode in podjetja v lokalni skupnosti.

Na ta način občini povečujeta samooskrbnost, projekt pa lokalni skupnosti prinaša še številne pozitivne učinke za okolje in finančne prihranke. Za izdelavo higienskega papirja ni treba sekati dreves, saj lokalna skupnost v okviru obstoječega sistema ravnanja z odpadno embalažo priskrbi surovine za reciklirane izdelke. S tem vsi udeleženci v krogotoku prispevajo k ohranjanju naravnih virov in večajo naravni kapital, zmanjša se sežig odpadkov in zmanjšajo se emisije CO2, poveča pa se delež predelane odpadne embalaže.

Prvi so se za uporabo higienskega papirja iz snovnega kroga na Brezovici odločili Vrtci Brezovica, Osnovna šola Brezovica, v Medvodah pa Zavod Sotočje in občina Medvode. S tem so občinski pionirji potrdili svojo zavezo za varovanje lokalnega okolja. 

V projektu kot ustanovni partnerji sodelujejo še Mestna občina Ljubljana, JP Voka Snaga ter družbi za ravnanje z odpadno embalažo Slopak in Dinos.

28. julij – dan okoljskega dolga 2022

Danes, 28. julija, je globalni dan okoljskega dolga 2022. To pomeni, da je človeštvo po izračunih organizacije Global Footprint Network izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Slovenski dan okoljskega dolga 2022 smo na žalost zabeležili že bistveno prej – 18. aprila.

Ekološki dolg, ki ga ustvarjamo že več kot pol stoletja, je pripeljal do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti, povečanja toplogrednih plinov in zmanjšanja prehranske in energetske varnosti. Posledice se kažejo tudi v ekstremno visokih temperaturah, pogostih sušah in požarih ter drugih naravnih katastrofah.

Pred nami je velik izziv – moramo se prilagoditi in se naučiti živeti s tem, kar nam lahko Zemlja ponudi. Rešitve so v inovacijah na področju upravljanja z energijo, razvoju tehnologij z nižjim ogljičnim odtisom in bolj učinkoviti uporabi surovin.

Delovanje po principih krožnega gospodarstva, h kateremu poslovne uporabnike spodbujamo tudi v podjetju Circular Shield, pomeni pomemben korak k rešitvi tega globalnega problema.

Circular Shield med pionirji ponovne uporabe na konferenci Zero waste

Z Ekologi brez meja smo na letni konferenci Zero waste občin v Kranju raziskovali trende na področju ravnanja z viri in odpadki.

Izkušnje o tem, s kakšnimi izzivi se soočamo, ko poskušamo teorijo prenesti v prakso, smo na okrogli mizi predstavili skupaj z Zavodom Knof in podjetjem ZEOS.

V Sloveniji imamo v mreži Zero waste že 16 občin, ki so v lanskem letu preprečile 18.600 ton odpadkov ter s tem prihranile 4.200.000 € stroškov in 10.000 ton izpustov CO2.

 

 

Fotografiije: Boštjan Selinšek

Na Osnovni šoli Orehek smo se učili, kako iz embalaže tetrapak nastane papir

Eko dan je na Osnovni šoli Orehek pri Kranju potekal v znamenju praktičnih delavnic in spoznavanja dobrih praks ponovne uporabe. Med drugim smo v sodelovanju s Komunalo Kranj predstavili, kako iz embalaže tetrapak nastane papir. Osnovna šola in vrtec Orehek sta namreč prva uporabnika recikliranega higienskega papirja iz predelane embalaže tetrapak v projektu Komunalni snovni krog, ki je zaživel tudi v Kranju.

Za dober zaključek dneva sta poskrbela župan Matjaž Rakovec in ravnatelj Drago Zalar, ki sta na šolskem travniku zasadila oreh – kot simbol zelene prihodnosti.

 

       

Komunalni snovni krog z novim videom

Komunalni snovni krog odpadne embalaže tetrapak in higienskega papirja bomo odslej predstavljali z novim videom. V njem smo ponazorili celoten krog in sodelujoče partnerje: kako kroži karton v embalaži tetrapak, ki so jo zbrali v določeni lokalni skupnosti, izdelavo recikliranih papirnatih higienskih izdelkov, in uporabo teh novih izdelkov v javnih ustanovah v isti lokalni skupnosti. Tako bomo še bolj nazorno pokazali in dokazali, da za izdelavo higienskega papirja ni treba sekati dreves in da je KSK mogoče vzpostaviti v vsaki lokalni skupnosti. 

Pri produkciji videa so sodelovali OŠ Zadobrova, JP VOKA SNAGA in Valtex, ki so tudi sicer partnerji omenjenega projekta.

 

   

   

  

 

Osnovne šole in vrtci v Brežicah organizirali zbiralno akcijo embalaže tetrapak

V sodelovanju s Komunalo Brežice so osnovne šole in vrtci v občini Brežice aprila organizirali zbiralno akcijo odpadne embalaže tetrapak, v kateri je sodelovalo preko 2.300 otrok.

Akcija zbiranja odpadne embalaže je nadgradnja lokalnega trajnostnega programa Komunalni snovni krog Brežice, preko katerega otroci tudi spoznavajo pomen ločevanja odpadkov, skrbi za okolje in priložnosti za ponovno uporabo sekundarnih surovin.

Za izdelavo higienskega papirja ni treba sekati dreves. Zadostuje odpadna embalaža tetrapak.

 

   

      

   

Trnava poudarja aktivni prehod v krožno gospodarstvo in vzpostavlja Komunalni snovni krog

V Trnavi bodo 22. aprila, na dan Zemlje, predstavili načrt prehoda v krožno gospodarstvo in – po vzoru Slovenije – vzpostavitev projekta Komunalni snovni krog (KSK) – krožni model, ki spodbuja trajnostno delovanje lokalnih deležnikov.

Tibor Pekarčík, podžupan občine Trnava je ob tej priložnosti povedal: »v občini Trnava skrbimo za življenje v zdravem okolju in želimo te prakse prenesti tudi na naše otroke. Zato me veseli, da je prav Trnava eno prvih mest na Slovaškem, ki se je odločila za oblikovanje komunalnega snovnega kroga«. Partnerji projekta so poleg občine Trnava še FCC Trnava, ki zagotavlja zbiranje ločenih odpadkov, ENVI-PAK, organizacija odgovornosti proizvajalcev za embalažo, distributersko podjetje Damito in Circular Shield, ki skrbi za nemoteno delovanje in koordinacijo vseh deležnikov.

Na Slovaškem prvi Komunalni snovni krog zaživel v občini Senec

Danes so v občini Senec tudi uradno vzpostavili prvi slovaški Komunalni snovni krog - zaprto snovno zanko odpadne embalaže tetrapak in recikliranega higienskega papirja. Slovaška je tako prva od tujih držav, ki sledi slovenskemu zgledu tega programa krožnega gospodarstva.

Dogodek so slovesno obeležili v sklopu praznovanja tedna Zemlje.

Za nemoteno delovanje projekta Komunalni snovni krog bodo poleg občine Senec skrbela podjetja Natur-Pack, Ave, Damito in Circular Shield. 

   

   

 

   

Slovaško mesto Trnava v Novem mestu preverja učinke krožnega gospodarstva

Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je na rotovžu sprejel podžupanjo in podžupana partnerskega mesta Trnava na Slovaškem, ki sta Novo mesto obiskala v sklopu študijskega obiska na temo dobrih praks krožnega gospodarstva. V italijanskem mestu Lucca si je slovaška delegacija ogledala proizvodnjo novih izdelkov iz predelanih materialov, v Novem mestu pa jo je zanimalo uspešno izvedeno prvo skupno zeleno in krožno javno naročilo iz reciklirane celuloze izdelanih papirnatih higienskih izdelkov. Po obisku na rotovžu je delegacija mesta Trnava obiskala še enoto Videk vrtca Pedenjped, ki se ponaša s številnimi projekti na področju krožnega gospodarstva in ekološko zavest srčno širi med najmlajše občane in njihove starše.

 

Podžupanja in podžupan mesta Trnava Eva Nemčovská in Tibor Pekarčík sta v pogovoru izpostavila, da Trnava v zadnjih štirih letih intenzivno izvaja projekte na področju trajnostne mobilnosti in uporabe tehnoloških rešitev za razvoj pametnega mesta, pri čemer si z Novim mestom lahko izmenjata številne izkušnje, še posebej zato ker sta relativno primerljivi po številu prebivalcev.

 

Na področju krožnega gospodarstva, v katerega članice EU usmerja tudi Evropski zeleni dogovor, pa Trnava šele začenja z aktivnejšim delom, zato sta predstavnika partnerskega mesta z zanimanjem prisluhnila, kako je MONM izvedla prvo skupno zeleno in krožnega javno naročilo, s katerim se je več novomeških javnih zavodov pridružilo skupnemu nakupu higienskega papirja, ki je izdelan iz lokalno zbrane kartonske embalaže za mleko, sokove in ostalo (KEMSO).

 

Iz reciklirane celuloze izdelani papirnati higienski izdelki se uporabljajo v občinskih ustanovah, javnih zavodih in javnem podjetju in se tako ponovno vrnejo v lokalno okolje. To je delegacija Trnave v praksi preverila v vrtcu Pedenjped, v enoti Videk, kjer so ravnateljica vrtca Meta Potočnik, vzgojiteljice in otroci slovaškim gostom pokazali tudi ostale ekološke projekte, s katerimi se ukvarjajo. Šivanje slinčkov iz odpadnih brisač in izdelava predpasnikov, nahrbtnikov, copat in didaktičnih igrač iz odpadnega jeansa so odlični primeri krožnega gospodarstva v praksi, ki so navdušili predstavnike partnerskega mesta.  

 

Trnava je šteje približno 65.000 prebivalcev in je sedmo največje mesto na Slovaškem. Leži okoli 50 km severovzhodno od Bratislave in 95 km od Dunaja. Ohranjeno je obzidano zgodovinsko središče mesta, ki mu zaradi obilice cerkva pravijo tudi slovaški Rim ali mali Rim. V Trnavi od leta 2006 deluje tovarna PSA-Peugeot Citroën, ki je najpomembnejša tovarna avtomobilov na Slovaškem. Leta 2009 se je v Trnavi začela izgradnja Industrijskega in tehnološkega parka s ciljem privabiti tuje investicije ne področju raziskav, razvoja, inovacij in izdelave prototipov.