Entries by Špela Gutnik

Družba Tetra Pak poziva k odgovornemu ravnanju z embalažo

V povprečju kar 75 % embalaže tetrapak sestavlja karton, ki je izdelan iz dolgih, močnih papirnatih vlaken, ki jih je mogoče večkrat reciklirati, iz njih pa izdelati nove, uporabne izdelke, kot so higienski papirnati robčki, brisačke, toaletni papir in druge. Pomembno je, da izpraznjeno embalažo pravilno odložimo v rumene zabojnike, saj bo tako preko obstoječega sistema za ravnanje z odpadki lahko oddana v predelavo.

Družba Tetra Pak je aktivirala kampanjo, s katero spodbuja odgovorno ravnanje kupcev in jih ozavešča o krožnosti njihove embalaže.

Dragan Rajković, direktor trajnostnega razvoja v družbi Tetra Pak Vzhodna Evropa, poudarja: »V družbi Tetra Pak smo spodbudili to kampanjo v sodelovanju s partnerji, da bi nagovorili najširši krog potrošnikov in dokazali, da je trajnost del naših rešitev in hkrati del vsakdana. Tetra Pak je osredotočen na nizkoogljične in krožne rešitve, ki upoštevajo podnebni vpliv surovin in proizvodne vrednostne verige. Nove rešitve razvijamo na osnovi surovin iz obnovljivih virov in na rastlinski osnovi. Zanje smo prejeli priznanja, saj je bil Tetra Pak prepoznan med 50 podjetij, ki uvajajo inovativne rešitve za naslavljanje trajnostnih in podnebnih izzivov.«

Komunalni snovni krog - lokalna skupnost zbira odpadno embalažo tetrapak kot vir surovin za svoj higienski papir 

V Sloveniji je že pred leti zaživela tudi pionirska krožna praksa - Komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja, kjer lokalne skupnosti ločeno zbrano embalažo tetrapak namensko pošljejo v  reciklažo, da iz nje izdelajo higienski papir, ki ga uporabljajo javne ustanove v isti skupnosti, kjer so embalažo zbrali. V lokalni skupnosti torej z namenskim zbiranjem in recikliranjem priskrbijo vir surovin za nove izdelke. Ta praksa uspešno deluje že v 15 slovenskih občinah.

Foto: promocijsko gradivo Tetra Pak

Komunalni snovni krog povezal pet gorenjskih občin

Župani petih gorenjskih občin - Mestne občine Kranj, občin Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko ter direktor Komunale Kranj d.o.o., so sklenili dogovor o vzpostavitvi komunalnega snovnega kroga odpadne embalaže tetrapak in recikliranega higienskega papirja.

Občine bodo k sodelovanju aktivno spodbujale svoje javne zavode – šole, vrtce, zdravstvene, športne in kulturne ustanove, javna podjetja – ki bi v primeru popolnega prehoda na recikliran higienski papir iz snovnih krogov v predelavo letno poslali kar 90 ton embalaže.

Vzpostavitev Komunalnega snovnega kroga Kranj je vsebinsko povezana s prehodom občin v mrežo Zero Waste, s čemer so se zavezale, da bodo aktivno delovale v smeri zmanjševanja količin odpadkov, povečanja deleža ločenih frakcij, skrbi za čisto okolje in tudi spreminjanja navad občanov ter spodbujanja trajnosti in krožnega gospodarstva.

Prvi so se za uporabo higienskega papirja iz snovnega kroga odločili Komunala Kranj, Osnovna šola Šenčur in v Vrtec Šenčur in s tem potrdili svojo zavezo varovanju lokalnega okolja. 

CIRCLOCAL – konferenca za krožno gospodarstvo in krožna javna naročila

Circular Shield na povabilo Mestne občine Novo mesto sodeluje v projektu CIRCLOCAL, ki ga financira Evropska komisija preko mehanizma COSME in je usmerjen v razvoj krožnega javnega naročanja in prenosa dobrih praks med državami EU.

 

Gre za projekt, v katerem svoja znanja in dobre prakse delijo portugalska skupnost Regiao de Coimbra, nizozemski skupnosti Leeuwarden ter Frysland's ter Mestna občina Novo mesto.

 

Na predstavitvi, ki je pod vodstvom MO Novo mesto potekala 6. in 7. oktobra, sta bila med drugimi predstavljena projekt Komunalni snovni krog ter pred kratkim izvedeno skupno zeleno in krožno javno naročilo higienskega papirja za vse javne občinske zavode na območju Novega mesta.

 

Svoje dosežke na področju krožnega gospodarstva so z udeleženci konference delili še Zavod Knof, Komunala Novo mesto, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, Vrtec Pedenjped, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, Gozdarski inštitut Slovenije, Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine ter Mestna občina Maribor.

 

Na podlagi slišanega in videnega smo še utrdili svoje prepričanje, da je razvoj krožnega gospodarstva lahko odgovor na številne okoljske, gospodarske in družbene izzive, s katerimi se trenutno soočamo.

Mestna občina Novo mesto z največjim deležem vključenih članov

Mestna občina Novo mesto (MONM) postaja zgled za zelena in krožna javna naročila. Kar 21 javnih zavodov in podjetij, vključno z Mestno občino Novo mesto, se je združilo pri skupnem javnem naročilu higienskega papirja, izdelanega iz predelane lokalne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostalo (KEMSO).

 

Pogodbo za dobavo higienskega papirja sta podpisala župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni in direktorica podjetja Valtex, d. o. o., Špela Redjko.

 

Gre za nadgradnjo projekta krožnega gospodarstva KEMSO iz leta 2015, ko je lokalni komunalni snovni krog kartonske embalaže tetrapak kot prvi v Sloveniji zaživel ravno v Novem mestu. Zaradi dobrih referenc in izkušenj prvih uporabnikov se je občina odločila, da v projekt povabi še preostale občinske zavode.

 

Mestna občina Novo mesto kot prva občina v Sloveniji, ki je k skupnemu zelenemu in krožnemu javnemu naročilu povabila tudi ostale javne zavode, postavlja zgled in spodbuja javne ustanove, da se v večji meri in bolj pogumno lotevajo izvedbe tovrstnih javnih naročil in v svojo ponudbo vključujejo izdelke in storitve iz programov krožnega gospodarstva, ki manj obremenjujejo okolje in ki omogočajo koristno predelavo lokalno zbrane odpadne embalaže.

 

Kot je povedal župan mag. Gregor Macedoni, z današnjim podpisom pogodbe Mestna občina Novo mesto udejanja svojo vizijo, da želi biti vodilna lokalna skupnost na področju krožnega gospodarstva. »S tem izvedenim javnim naročilom zagotavljamo velik obseg uporabe predelanega higienskega papirja po naših javnih institucijah« je še dodal župan. Na podpisu je tudi pojasnil, da je bil kriterij javnega naročila poleg najnižje ponujene cene tudi upoštevanje »zero waste« merila. Izbrani ponudnik je ponudil tudi najnižjo ponudbeno ceno. Ta ponudba večini vključenih institucij zagotavlja nižjo ceno, kot so jo imeli do sedaj. To potrjuje tezo, da zelene odločitve niso nujno dražje.

 

Direktorica podjetja Valtex, d. o. o., Špela Redjko je na podpisu poudarila, da so ponosni na sodelovanje z občino in da so bili prepoznani kot primeren partner v zastavljenem projektu in njenih ciljih. Dodala je še: »V podjetju VALTEX smo zavezani k trajnostnemu poslovanju. Poslanstvo našega podjetja je pomagati našim partnerjem pri postopnem ali takojšnjem prehodu na uporabo trajnostnih izdelkov na področju objektne higiene v prostorih, ki so namenjeni za varno in dobro počutje zaposlenih, obiskovalcev in drugih uporabnikov. Pri izboru izdelkov se držimo vodila, da z njimi dosegamo najboljše rezultate in ustvarjamo pozitivne učinke tako za okolje kot tudi za širšo skupnost in da sooblikujemo prostor za zdravo bivanje.«

 

Zelena in krožna javna naročila so priljubljena in aktualna tema tudi na evropskem nivoju, kjer Mestna občina Novo mesto kot partnerica sodeluje v evropskem projektu CircLocal, katerega cilj je izmenjava dobrih praks na področju krožnega javnega naročanja. Po celotni Evropi je fokus javnih naročil na preprečevanju korupcije in zagotavljanju najnižjih cen dobavljenega blaga in storitev, partnerji projekta pa izpostavljajo, da je potrebno na področju javnega naročanja vzpostaviti nove standarde, ki bodo spodbujali inovacije, krožno gospodarstvo in bili k usmerjeni k socialnim in okoljevarstvenim ciljem. V okviru projekta je občina vzpostavila lokalno mrežo organizacij, ki so aktivne na področju krožnega gospodarstva in pripravlja mednarodno delavnico, ki bo 6. in 7. oktobra 2021 potekala preko spleta in na kateri bo med drugim predstavila tudi skupno javno naročilo papirne konfekcije kot vzorčen primer zelenega in krožnega javnega naročanja.

Circular Shield – pionir krožnega gospodarstva

Komunalni snovni krog, ki ga upravljamo v družbi Circular Shield, je skupaj z drugimi slovenskimi pionirji krožnega gospodarstva predstavljen v publikaciji CIRCULAR INSIDER. Gre za prvi izid zbornika, ki ponuja pregled najpomembnejših zgodb in najbolj prepoznavnih akterjev krožnega gospodarstva v Sloveniji in Evropi.

 

Publikacija Circular Insider je izšla ob začetku predsedovanja Slovenije svetu EU (julij 2021), z namenom predstavitve posameznikov in podjetij, ki so na področju uvedbe krožnih modelov naredili največ. Preko predstavitev praktičnih primerov in intervjujev, je Circular Insider lahko odlična inspiracija vsem, ki razmišljate o vzpostavitvi svojega krožne rešitve. Publikacijo Circular Insider – hitri zmenek s krožnimi pionirji – je zasnovala in izdala ekipa Circular Change.

 

Celotna vsebina CIRCULAR INSIDER je na voljo tukaj: https://www.circularchange.com/circular-insider.

 

Članek o projektu Komunalnih snovnih krogov, ki ga upravlja naše podjetje, je predstavljen na straneh 38-39.

 

Vabljeni k branju!

 

 

Komunalni snovni krog kmalu tudi na Slovaškem

Projekt Komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja, ki v Sloveniji uspešno deluje že v 15 občinah, bo kmalu zaživel tudi na Slovaškem. Ekipi Circular Shield se je z julijem pridružila nacionalna koordinatorka za Slovaško, ki bo skrbela za vzpostavitev in razvoj tega pomembnega projekta krožnega gospodarstva. To mesto je zasedla Ivona Urbanova, strokovnjakinja za okolje in neodvisna svetovalka za ravnanje z odpadki. Urbanova ima dolgoletne izkušnje pri razvoju novih rešitev v ravnanju z odpadki - kot vodja prodaje v mednarodni družbi za ravnanje z odpadki FCC in kasneje kot samostojna svetovalka, je sodelovala z industrijo in občinami ter jim pomagala na poti trajnostnega razvoja in pri uvedbi rešitev krožnega gospodarstva s področja odpadkov.

Kot nacionalna koordinatorka za Slovaško bo Ivona Urbanova zadolžena za vzpostavljanje in razvoj Komunalnih snovnih krogov, pridobivanje podpornikov in članov v sodelujočih občinah. Eden ključnih ciljev tega programa krožnega gospodarstva je tudi ozaveščanje vodstev in članov lokalnih skupnosti, da lahko s spremenjenim načinom upravljanja z odpadno embalažo vzpostavijo temelje trajnostnega razvoja in s tem dolgoročno pozitivno vplivajo na razvoj lokalne skupnosti, gospodarstva in okolja.

Komunalni snovni krog je mogoče oblikovati v vsaki občini ali mestu v EU, ki ima vzpostavljen sistem ločevanja komunalnih odpadkov. Zato bomo svoje znanje in izkušnje postopno predstavili tudi v drugih zainteresiranih državah EU.

Odpadna embalaža ni nujno odpadek

Ena tona starega papirja prihrani v naravi 17 odraslih dreves. Kartonska embalaža mleka in sokov (t.i. tetrapak) je v povprečju sestavljena iz 75 % celuloze, ki jo je mogoče predelati v higienski papir visoke kakovosti.

Družba Circular Shield s projektom Komunalni snovni krog v Sloveniji poskrbi za predelavo že več kot 5 % vse odpadne embalaže tetrapak. Gre za dober primer krožnega gospodarstva v lokalnih skupnostih. Eden od ključnih partnerjev projekta je DINOS, družba za ravnanje z odpadki, ki tudi sicer zelo dobro razume pomen ponovne uporabe odpadnih materialov in je v Sloveniji - poleg zbiranja in predelave sekundarnih surovin v industriji in storitveni dejavnosti - poznana po številnih dobrih praksah, od zbiranja starega papirja v vrtcih in šolah, do zbiranja odpadnih plastenk in plastičnih pokrovčkov za razne humanitarne projekte.

Glede na zaskrbljujoče podatke, da v Sloveniji količina nastalih komunalnih odpadkov raste, bodo tovrstni projekti postajali vse pomembnejši. Vzporedno z iskanjem dobrih rešitev za zagotovitev ponovne uporabe odpadkov družbi Dinos in Circular Shield delujeta tudi na področju ozaveščanja o pravilnem ravnanju z odpadki in nujnosti zmanjševanja le-teh.

Tetrapak je trajnostna embalaža

Besedo tetrapak smo si za potrebe članka sposodili od proizvajalca, sicer pa govorimo o sestavljeni kartonski embalaži za mleko, sokove in druge pijače. Poleg podjetja Tetra Pak so največji proizvajalci te embalaže še Elopak, SIG Combibloc, Stora Enso in BillerudKorsnäs, ki so se povezali z namenom oblikovanja skupne vizije prihodnosti panoge in varovanja okolja. Ustanovili so ACE - zavezništvo proizvajalcev kartonske embalaže za tekoča živila in okolje, ki zasleduje pomemben cilj: zagotoviti najbolj trajnostno, obnovljivo, podnebno pozitivno in krožno embalažo za živila.

Za doseganje zastavljenih načrtov se panoga zavezuje k pomembnim ukrepom na vseh področjih, od trajnostnega pridobivanja materialov do zniževanja podnebnih vplivov, dekarbonizacije in zbiranja ter predelave uporabljenega tetrapaka.

V Evropi se danes reciklira že več kot 50 % sestavljene kartonske embalaže, v Sloveniji pa več kot 40%. Do leta 2030 pa nameravajo proizvajalci, člani zavezništva ACE, doseči 90-odstotno stopnjo zbiranja in vsaj 70-odstotno stopnjo recikliranja.

Kartonska embalaža za tekoča živila je reciklabilna, nizkoogljična embalažna rešitev, ki ščiti hrano in pijačo, omogoča varno uporabo izdelkov in transport ter preprečuje nastanek zavržene hrane. Z zavezami in cilji, določenimi v Načrtu 2030, si bodo proizvajalci prizadevali, da bo njihova embalaža še naprej aktivno prispevala k ambicijam Evropskega zelenega dogovora, še posebno k podnebni nevtralnosti, krožnosti, biotski raznovrstnosti in odpornim živilskim sistemom, pri čemer pa ne ogrozi zdravja in varnosti potrošnikov. Proizvajalci si prizadevajo, da bi do leta 2030 dosegli cilj, da bi njihova embalaža postala embalažna rešitev z najmanjšim ogljičnim odtisom.

Komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja

V Sloveniji se približno 5,5 % embalaže tetrapak že predela z namenom izdelave higienskega papirja, ki se uporabi v javnih ustanovah in podjetjih v občinah, kjer je vzpostavljen Komunalni snovni krog odpadne embalaže tetrapak in higienskega papirja. Gre za program krožnega gospodarstva, v katerem lokalna skupnost s pravilnim odlaganjem embalaže tetrapak zagotovi celulozo za izdelavo higienskega papirja v občinskih ustanovah in podjetjih. Ta model je doslej vzpostavilo 15 občin, kjer za upravljanje z odpadki skrbijo podjetja Voka Snaga Ljubljana, Komunala Novo mesto, Komunala Brežice in Komunala Kranj.

Gre za dober primer zaprte snovne zanke, ki hkrati zagotavlja samooskrbo z virom surovine in omogoča nadzor nad stroški uporabe higienskega papirja.

 

Pomembna dejstva o tetrapaku:

Iz česa je sestavljena embalaža tetrapak

V povprečju kar 75 % embalaže tetrapak sestavlja karton (papir), ki je izdelan iz dolgih, močnih papirnatih vlaken, ki jih je mogoče večkrat reciklirati. 20 % embalaže je iz plastike (polietilen, ki varuje izdelek pred vlago) in 5 % aluminij (ta izdelek varuje pred svetlobo, zrakom in mikroorganizmi).

Kako pravilno ločujemo in odlagamo tetrapak

Po uporabi izdelka embalažo temeljito izpraznimo, ji odvihamo robove, jo sploščimo in zapremo s pokrovčkom ter odložimo v ustrezen zabojnik ali vrečo (v Sloveniji so to običajno rumeni zabojniki). S tem v zabojnikih prihranimo prostor, embalažo pa ustrezno pripravimo, da jo družbe za ravnanje z odpadki lahko izsortirajo in oddajo v predelavo.

Postopek predelave tetrapaka

Odpadno embalažo mešamo z vodo v t.i. pulperju, mešalniku. Centrifugalna sila loči plasti treh materialov, iz katerih je sestavljena: celulozna vlakna iz kartonskega dela, alufolijo in polietilen. Najpomembnejši del procesa je čiščenje teh treh komponent, ki pa ga na srečo lahko dosežemo samo z mehansko obdelavo in se tako izognemo uporabi kemikalij. Z ustrezno strojno opremo celulozna vlakna očistimo z vodo in steriliziramo s paro na 120 °C.

Embalaža tetrapak se lahko predela v nove, uporabne in kakovostne higienske papirnate izdelke, kot so robčki, brisačke, toaletni papir. Tako reciklirani karton iz embalaže tetrapak kroži v novih izdelkih, s čimer ohranimo les, dragocen naravni vir.

Iz mešanice plastike in aluminija pa se izdelajo podajalniki za papir, pohištveni elementi in podobno.

Visoka ocena našemu krožnemu modelu

22. aprila praznujemo Svetovni dan Zemlje. Kot nas mediji intenzivno nagovarjajo preko vseh svojih kanalov, lahko dan izkoristimo tudi za premislek o svojih praksah in življenjskem stilu – kakšni smo kot potrošniki (ali podjetje) in kako delujemo? Vprašajmo se, kakšen je naš odnos do okolja, odpadkov, nakupovanja, hrane – koliko embalaže »pridelamo« na mesec in koliko energije potrošimo? Bi lahko kaj naredili drugače?

Glede na to, da v Sloveniji na leto v povprečju potrošimo 3x toliko naravnih virov, kot jih imamo na voljo, je razmislek vsekakor na mestu.
Tudi v podjetju Circular Shield, kjer se ukvarjamo z vzpostavljanjem in upravljanjem programov krožnega gospodarstva v slovenskih občinah, smo ob tej priložnosti preverili, kje je še prostor za izboljšavo.

S pomočjo modela za merjenje krožnosti podjetij (Circularity Assessment Score*) smo izmerili krožnost našega delovanja. Ta se meri glede na več dejavnikov: vključenost obnovljivih virov, dizajn izdelka/storitve, uporabo odpadkov kot virov, vključevanje digitalnih tehnologij…

Ocena krožnosti družbe Circular Shield: 84,6 %.

To nas postavlja visoko na lestvico – v kategorijo podjetij z razvitim modelom krožnega delovanja, med tako imenovane »Circular Frontrunners«. Z rezultatom smo lahko zelo zadovoljni, pa vendar si bomo tudi v prihodnje še prizadevali za izboljšanje.

Ocena krožnosti nam pomaga razumeti trenutno raven krožnega delovanja. Z uporabo tovrstnih pripomočkov se informiramo o potencialnih neizkoriščenih krožnih priložnostih in hkrati merimo svoj napredek.

*Krožnost vašega podjetja lahko izmerite tukaj: https://www.circularbusiness.academy/

Javnost podpira delovanje snovnih krogov; prebivalci so ponosni, da recikliran higienski papir uporabljajo v javnih ustanovah in podjetjih

Marca smo raziskovali vpliv snovnih krogov na prebivalce občin, ki so vključene v Komunalni snovni krog Novo mesto. Rezultati raziskave so vzpodbudni, saj kažejo, da smo Slovenci okoljsko zelo ozaveščeni in nam ni vseeno, kako občine in komunalna podjetja upravljajo z odpadno embalažo.

Raziskava je pokazala, da kar 99 % ljudi, ki živijo na območju KSK Novo mesto, podpira uporabo izdelkov iz snovnega kroga v javnih ustanovah in podjetjih.

Raziskavo, ki jo je za naše podjetje izvedla agencija Mediana, smo izvajali v 8 občinah na Dolenjskem: v Mestni občini Novo mesto in občinah Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk. V raziskavo je bilo vključenih 404 oseb, anketiranje je potekalo preko spletnega panela in telefona. Med vprašanimi je bilo tudi 100 dejanskih uporabnikov recikliranega higienskega papirja, ki izdelke iz snovnega kroga uporabljajo kot zaposleni v javnih ustanovah in podjetjih v teh občinah. Njim smo zastavili še dodatna vprašanja, s katerimi smo preverjali kakovosti izdelkov – večnamenskih brisač, robčkov in toaletnega papirja – izdelanih iz reciklirane odpadne embalaže.

Anketirance smo prosili, da izdelke ocenijo po več značilnostih: vpojnosti, barvi, občutku ob dotiku in splošnemu občutku kakovosti. Na lestvici od 1 do 5 so izdelki dobili visoke ocene – najvišje ocenjena je vpojnost (ocena 4), sledi barva (ocena 3,9) in občutek ob dotiku ter splošen občutek kakovosti (obe oceni 3,8).

Sicer so v raziskavi anketiranci izrazili zelo visoko (več kot 90 %) zavedanje in skrb za naravno okolje. Izvedeli smo tudi, da več kot 80 % prebivalcev omenjenih občin podpira aktivnosti posameznikov in organizacij, ki se ukvarjajo z okoljskimi projekti. Več kot 80 % prebivalcev že redno ločuje odpadno embalažo, s tem da bodo zaradi zavedanja o projektu snovnih krogov ločevanju embalaže tetrapak namenjali še več pozornosti. 90 % ljudi tudi meni, da so takšni projekti, kot je komunalni snovni krog odpadne embalaže in recikliranega higienskega papirja, pomembni za varovanje okolja in da je prav, da dajejo lokalne javne ustanove pri nakupu prednost tovrstnim izdelkom pred ostalimi.