Entries by Špela Gutnik

Mestna občina Novo mesto spodbuja razvoj krožnega gospodarstva

Po zgledu krožnega modela KEMSO se je Mestna občina Novo mesto odločila za razvoj novih krožnih zank, kjer bodo poskrbeli za ponovno uporabo nekaterih odpadkov iz gospodinjstev. V projektu NoviKrog, kjer sodeluje več lokalnih partnerjev, se trenutno izvaja zbiranje in testiranje materialov. V osnovnih šolah in vrtcih v 8 dolenjskih občinah so zato zbirali odpadno plastiko in baterije, iz katerih že nastajajo novi uporabni izdelki.

 

Komunalni snovni krog ustvarja pomembne okoljske prihranke – zmanjšali smo CO2 emisije, ki jih letno ustvari 483 avtomobilov

Na srečanju eko-koordinatorjev dolenjskih osnovnih šol smo predstavili okoljske učinke programa Komunalni snovni krog.

Med drugim smo izračunali, da povprečna osnovna šola z uporabo higienskega papirja, ki je izdelan iz uporabljane embalaže tetrapak, v 1 letu prihrani približno 2.500 kg CO2 emisij. To je toliko, kot jih v 1 letu ustvari povprečen avtomobil (pri porabi 145 g/km in prevoženih 17.000 kilometrih).

Komunalni snovni krog danes uspešno deluje že v 17 občinah po Sloveniji, ki so za izdelavo higienskega papirja do konca avgusta 2023 v predelavo oddale že 1.627 ton embalaže tetrapak. Skupni prihranek CO2 emisij tega krožnega projekta je 1.208.195 kilogramov, kar je toliko, kot jih v 1 letu ustvari 483 avtomobilov.

Svetovni dan okoljskega dolga: 2. avgust 2023

V letu 2023 je mreža Global Footprint Network za svetovni dan okoljskega dolga razglasila 2. avgust. To je dan, ko globalno vstopamo v obdobje ekološkega dolga - ko smo torej porabili vire, ki jih lahko planet obnovi v enem letu. V Sloveniji pa "na kredit narave" živimo že od 18. aprila. 

Evropska unija se je sicer zavezala k ambiciozni podnebni politiki – z zelenim dogovorom želi doseči, da bo do leta 2050 prva ogljično nevtralna celina. EU s tem namenom tudi posodablja obstoječo zakonodajo in sprejema nove zakone, ki bodo pomagali doseči ambiciozni cilj.

Zelenega prehoda pa ne bomo dosegli samo s strožjo regulativo. Pomembna je sprememba v načinu razmišljanja in delovanja, nujno je preoblikovanje naših temeljnih vrednot. Spodbujati je potrebno inovacije na področju energetike, mobilnosti, zagotavljanja prehranske varnosti, razvoja tehnologij ter prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo.

V podjetju Circular Shield aktivno delujemo v smeri uvajanja zelenih rešitev, razvoja inovativnega in krožnega javnega naročanja ter izobraževanja za področje trajnosti.

En od primerov dobre prakse je krožni program Komunalni snovni krog odpadne embalaže tetrapak in higienskega papirja, ki lokalnim skupnostim prinaša pomembne okoljske, družbene in finančne prihranke. S programom Komunalni snovni krog so lokalne skupnosti samo v Sloveniji do konca julija 2023 v predelavo poslale 1.500 ton odpadne embalaže in na ta način ohranile 18.300 dreves.

Začela je veljati uredba proti krčenju gozdov

V veljavo stopa uredba EU o dobavnih verigah, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR).

V Circular Shield d.o.o. z razvojem trajnostnega programa Komunalni snovni krog podpiramo in krepimo prizadevanja za ohranjanje gozdov, zato pozdravljamo tovrstne ukrepe za zaščito gozdov.

Kaj je EUDR?

Gre za ključni gradnik v boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. Na podlagi novih predpisih bodo podjetja – kadar izvažajo ali dajejo na trg EU palmovo olje, govedo, sojo, kavo, kakav, les in gumo ali iz njih pridobljene proizvode, kot so govedina, pohištvo ali čokolada – morala ravnati s potrebno skrbnostjo, da dokažejo, da ti proizvodi ne prispevajo h krčenju ali degradaciji gozdov. Podjetja bodo morala potrditi, da je bil proizvod proizveden na zemljišču, na katerem po 31. decembru 2020 ni prišlo do krčenja ali degradacije gozdov. Uredba se uporablja tako za izdelke iz EU kot izdelke zunaj nje.

Glavni cilj EU je zmanjšati vpliv EU na krčenje gozdov po svetu s spodbujanjem proizvodnje in potrošnje izdelkov, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

Kakšni so cilji EUDR?

V skladu s sporočilom iz leta 2019 o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov si EU prizadeva izboljšati zdravje obstoječih gozdov in znatno povečati trajnostno in biotsko raznovrstnost po vsem svetu.

EU ima pet glavnih prednostnih nalog

  1. zmanjšanje odtisa potrošnje EU na zemljiščih in spodbujanje potrošnje proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v EU
  2. sodelovanje v partnerstvih z državami proizvajalkami, da bi zmanjšale pritisk na gozdove
  3. krepitev mednarodnega sodelovanja za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov ter spodbujanje obnove gozdov
  4. preusmeritev financiranja v podporo bolj trajnostnim praksam rabe zemljišč
  5. podpiranje razpoložljivosti in kakovosti informacij o gozdovih in blagovnih dobavnih verigah ter dostop do teh informacij ter podpiranje raziskav in inovacij

V zadnjih 30 letih se je zaradi krčenja gozdov po vsem svetu izgubilo približno 10 % svetovnih gozdov, kar je večje območje od Evropske unije. Približno 10 % gozdov po svetu pa je močno razdrobljenih z minimalno ali celo brez povezljivosti. Čeprav to ni nov pojav, sta sedanji obseg in hitrost uničenja zaskrbljujoča. Posledica so številni negativni družbeni, gospodarski in okoljski vplivi – tako na lokalni kot tudi na globalni ravni.

Krčenje gozdov je eden ključnih dejavnikov podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti, EU pa k temu prispeva s porabo znatnega deleža proizvodov, povezanih s krčenjem gozdov.

Uredba EUDR prepoveduje dajanje ali izvoz izdelkov na trg EU/z njega, ki ne izpolnjujejo zahtev glede zakonitosti in trajnosti. Uredba se uporablja tako za izdelke iz EU kot izdelke zunaj nje. Vse države bodo lahko še naprej prodajale svoje proizvode v EU, če bodo lahko dokazale, da le-ti ne povzročajo krčenja gozdov.

Celoten prispevek: https://environment.ec.europa.eu/news/green-deal-new-law-fight-global-deforestation-and-forest-degradation-driven-eu-production-and-2023-06-29_sl

Vir: Evropska komisija

Mladi na poti v krožno gospodarstvo

V šolskem letu 2022/23 smo v podjetju Circular Shield v sodelovanju z občinami in komunalnimi podjetji v Sloveniji v izobraževanje o krožnih praksah vključili preko 1.000 otrok.

To, kar je za eno industrijo odpadek, je lahko priložnost za nekoga drugega. Za ponovno uporabo in recikliranje so primerni tudi materiali, ki jih v zabojnike za odpadke odlagamo ljudje.

V prvi vrsti se moramo torej naučiti pravilnega ravnanja z odpadki in odpadno embalažo, saj na ta način komunalnim podjetjem, embalažnim družbam in industriji omogočimo, da koristne materiale izsortirajo in ponovno uporabijo. 

O pravilnem ravnanju z odpadki in odpadno embalažo se učijo otroci že v vrtcih in šolah. Tudi v podjetju Circular Shield v programu Komunalni snovni krog na šolah izvajamo izobraževanja in praktične delavnice.

V teoretičnem delu učence ozaveščamo in izobražujemo o:

  • pomenu varovanja okolja ter pravilnega ravnanja z odpadki in odpadno embalažo,
  • pomenu ponovne uporabe in recikliranja,
  • osnovnih principih krožnega gospodarstva,
  • primerih dobre prakse krožnega gospodarstva in ponovne uporabe v Sloveniji.

Praktični del obsega prikaz tehnike izdelave papirja iz odpadne embalaže tetrapak. S pomočjo mini pulperja/mešalnika iz embalaže tetrapak otroci izdelajo recikliran papir.

   

   

Zeleni prehod bomo dosegli samo s sodelovanjem vseh deležnikov in z dvigom zavesti med ljudmi

Doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje, so ključne postavke evropskega zelenega dogovora, ki ga mora izpeljati in doseči tudi Slovenija. Župani treh slovenskih mest in predstavniki gospodarstva so na dogodku v organizaciji CER Slovenija predstavili svoja stališča o tem, kako je mogoče pospešiti doseganje ciljev zelenega prehoda.

Kot primer dobre prakse je župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni izpostavil tudi krožni poslovni model Komunalni snovni krog Novo mesto, ki je vse občinske javne ustanove povezal s skupnim zelenim javnim naročilom in ki občini prinaša ne samo okoljske in družbene koristi, temveč tudi pomembne finančne prihranke.

Spreminjanje zavesti ljudi je pomemben izziva, s katerim se soočajo slovenska mesta. V mestih namreč dela več kot 90 % vseh delovno aktivnih Slovencev, kar pa pomeni veliko obremenitev, tudi za prometno infrastrukturo in okolje. »To generira tudi izzive in prilagajanja in zahteva sodelovanje med podjetji in državo«, je še izpostavil župan Novega mesta Gregor Macedoni.

»Zavedati se moramo, da smo tranzitna država, mi pa imamo težave s prometom. Avtomobili na naših cestah vsak dan stojijo. Razvoj železniškega omrežja je nujen. Zamujamo pravzaprav že trideset let,« je situacijo komentiral Zoran Janković, župan Ljubljane.

»Potrebujemo večji strateški razmislek, kam država gre. Maribor je približno 15 kilometrov stran od pete najbolj razvite regije v Evropi. Lahko si predstavljate, kakšen vpliv ima njihova moč na beg možganov in odhod delovne sile,« poudarja Saša Arsenovič, župan Maribora.

Več o vsebini dogodka: http://cer-slo.si/s-sodelovanjem-in-skupno-strategijo-do-hitrejsega-zelenega-prehoda-18-05-2023.html 

EKO DAN na Osnovni šoli Orehek v Kranju

Na pobudo ravnatelja Draga Zalarja je Komunala Kranj za učenke in učence šole ter vrtca ob praznovanju Dneva zemlje pripravila bogat nabor okoljskih delavnic. Tradicionalni dogodek, ki se ga je tokrat udeležila tudi podžupanja Mestne občine Kranj Manja Zorko, je priložnost za otroke in učitelje, da osvežijo znanje o odgovornem odnosu do okolja in se naučijo česa novega.

Na Eko dnevu je sodelovala tudi ekipa Circular Shield – predstavili smo, kako recikliramo embalažo tetrapak. Na šoli že uporabljajo higienski papir iz lokalno zbrane embalaže tetrapak in tako pomembno prispevajo k varovanju dreves pred nepotrebno sečnjo, povečanju recikliranja lokalnih odpadkov in tudi k znižanju ogljičnega odtisa.

Veseli in ponosni smo, da je OŠ Orehek član programa Komunalni snovni krog Kranj, ki ga Circular Shield izvaja v partnerstvu s Komunalo Kranj in občinami MO Kranj, Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko.

 

     

Dan zemlje smo izkoristili za učenje

Svetovni dan Zemlje letos poteka pod sloganom “Vlagajmo v naš planet”. 

Ekipa Circular Shield je dan preživela v Novem mestu, kjer smo v družbi otrok iz osnovnih šol in vrtcev iz Mestne občine Novo mesto in okoliških občin izmenjevali dobre prakse ravnanja z odpadki. S ciljem, da poudarimo pomen ločenega zbiranja in ponovne uporabe odpadnih materialov, smo skupaj s Komunalo Novo mesto, zavodom Knof in drugimi lokalnimi promotorji trajnosti organizirali delavnice in razstavo izdelkov iz recikliranih materialov.

Otrokom, učiteljem in ostalim obiskovalcem prireditve smo demonstrirali tudi, kako se iz embalaže tetrapak izdela papir. Šole in vrtci v Novem mestu in okolici so večinoma že vključeni v program Komunalni snovni krog kot uporabniki recikliranega higienskega papirja iz lokalno zbranega tetrapaka in tudi sicer zelo dobro poučeni o trajnostnih praksah in odgovornem ravnanju z odpadki.      

Dan zemlje sicer po vsem svetu obeležujemo že več kot pol stoletja z namenom spodbujanja  javnosti k aktivnemu ter odgovornemu delovanju v smeri trajnostnega razvoja.

 

 

     

18. marec je Globalni dan recikliranja

18. marec obeležujemo kot Globalni dan recikliranja od leta 2018 s ciljem, da bi poudarili pomen recikliranja za ohranjanje dragocenih naravnih virov. Imamo samo en planet, zato moramo omejiti porabo naravnih virov na nivo, ki bo omogočala preživetje tudi prihodnjim generacijam.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj nasvetov, kaj lahko za zaščito naravnih virov naredimo sami:

  1. preden star izdelek zavržemo, razmislimo, ali ga lahko popravimo; popravilo rabljenih izdelkov je eden od pomembnih načinov zniževanja vplivov na okolje;
  2. odločimo se za nakup izdelka »iz druge roke«; za tovrstne nakupe je na voljo vedno več izbire;
  3. izbirajmo izdelke s čim manj ali celo brez embalaže – kadar to ni mogoče, se odločajmo za embalažo, ki je bolj trajnostna in jo je mogoče reciklirati;
  4. izbirajmo izdelke iz recikliranih materialov;   
  5. ločujmo odpadke! V Sloveniji imamo zelo dobro organizirano ločeno zbiranje odpadkov, zato je pomembno, da odpadne materiale in embalažo odlagamo v ustrezne zabojnike. Na ta način omogočimo recikliranje materialov in tako ščitimo naravne vire.

 

Morda niste vedeli!

V številnih javnih ustanovah in podjetjih v Sloveniji uporabljajo recikliran higienski papir iz predelane lokalno zbrane embalaže tetrapak. Od vzpostavitve tega krožnega modela, ki je prvič zaživel konec leta 2015 v Novem mestu, je bilo do danes reciklirane že 1.318 ton odpadne embalaže tetrapak.

Za ta program smo v podjetju Circular Shield d.o.o. lani prejeli priznanje fundacije RECYCLING HERO v kategoriji start-upov.

 

 

Družba Circular Shield d.o.o. je nova članica mreže SRIP – krožno gospodarstvo

Z januarjem 2023 se je družba Circular Shield d.o.o. včlanila v Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (kratko: SRIP – Krožno gospodarstvo). S tem smo še utrdili našo zavezo, da bomo aktivno sodelovali pri promociji in uvajanju krožne kulture v Sloveniji.

SRIP – Krožno gospodarstvo, s katerim upravlja Štajerska gospodarska zbornica, je povezava slovenskega gospodarstva, izobraževalno-raziskovalnih in razvojnih institucij, nevladnih organizacij, države in drugih zainteresiranih javnih in zasebnih ustanov, ki se povezujejo v nove verige vrednosti.

Vizija SRIP – Krožno gospodarstvo je trajnostno povečati učinkovitost in konkurenčnost domačega gospodarstva s prehodom v krožno gospodarstvo. Vsi člani si prizadevamo, da bi pripomogli k večji prepoznavnosti Slovenije kot središča (‘hub’) krožnega gospodarstva, ki bo s svojim znanjem, raziskovalno-razvojno infrastrukturo, prebojnimi tehnologijami in storitvami ter podpornim regulatornim okoljem postavila referenčni standard za vrhunske strokovnjake in tuje investitorje.

Z uresničevanjem zastavljenih ciljev bodo vsi člani SRIP – Krožno gospodarstvo prispevali tudi k uresničevanju ciljev Strategije pametne specializacije Slovenije ter razvoju podjetništva.