Ali je »krožnost« vedno tudi odgovorna?
Vedno pogosteje naletimo na izdelke, ki se predstavljajo kot krožni. Iz reciklirane plastike, ponovno napolnjeni, zapakirani v karton z oznakami, ki nakazujejo na krožnost.
A prav zaradi svoje priljubljenosti in vseprisotnosti izraz "krožno" včasih izgubi jasnost svojega pomena. Uporablja se ohlapno, brez celovitega pristopa in brez zagotovila, da se materiali dejansko vračajo v uporabo. S tem pa obstaja tveganje, da se pod krinko krožnosti ohranjajo neučinkovite prakse, ki bistveno ne zmanjšujejo vpliva na okolje.
Krožnost, od vizije do buzzworda
Koncept krožnosti se je razvil kot odgovor na neučinkovito rabo virov, rastoče količine odpadkov in prekomerno izkoriščanje narave. Njegova osnova je preprosta: naj materiali ostajajo v uporabi, namesto da postanejo odpadek.
Danes se izraz "krožno" pogosto uporablja na različne načine, včasih tudi brez jasne podpore v ozadju. Uporablja se za plastenke, ki naj bi se reciklirale, a se to v praksi redko zgodi. Za tekstilne izdelke iz kompleksnih mešanic, ki jih je težko ločevati. Ali za izdelke za enkratno uporabo, ki nosijo oznako za reciklažo, a pogosto končajo v sežigalnicah ali na odlagališčih.
Kje krožnost zavaja?
- Ko je reciklaža sama sebi namen. Vse oblike recikliranja niso enako koristne. Recikliranje, ki porabi več energije, kot bi je porabila nova proizvodnja, ima omejeno dodano vrednost.
- Ko izdelki krožijo brez potrebe. Izdelki, ki so zasnovani, da se uporabljajo dolgo, a jih zamenjamo po nekaj tednih, niso trajnostni, tudi če jih lahko recikliramo.
- Ko je poudarek na materialu, ne na sistemu. En sam simbol na embalaži še ne pomeni, da sistem reciklaže obstaja, deluje ali da je dostopen.
Prava krožnost je sistemska
Krožnost je lahko trajnostna samo takrat, ko zajema celoten krog:
- od zbiranja in sortiranja,
- do obdelave in ponovne uporabe,
- z dejanskimi učinki v okolju in skupnosti.
To ni stvar zgolj embalaže, ampak pristopa. In prav tu se pokaže razlika med zunanjo podobo in dejanskim delovanjem.
Kadar sistem deluje: primer Snovni krog embalaže tetrapak in higienskih papirnatih izdelkov
Snovni krog je primer, kako lahko krožnost preseže simboliko in zaživi kot celovit, delujoč sistem. Proces se začne z ločenim zbiranjem embalaže tetrapak, ki se nato mehansko obdela. Papirnata vlakna se predelajo v nove higienske izdelke – robčke, brisačke, toaletni papir – ti pa se vračajo v javne ustanove, kot so šole, vrtci in občinske zgradbe. Krožnost v tem primeru ni zgolj teoretičen koncept, temveč preverjena praksa z merljivimi učinki v okolju, gospodarstvu in lokalni skupnosti.
Več krožnosti?
Krožnost ima izjemen potencial, če jo razumemo kot sistem in ne kot oznako.
Namesto da sprašujemo, če je nekaj "krožno", raje vprašajmo:
- ali se bo izdelek res vrnil v uporabo?
- ali sistem to omogoča?
- ali krožnje res pomeni manjši vpliv na okolje?
Odgovori na ta vprašanja bodo pokazali, kje se zares krožnost začne, in kje se, žal, zaključi le pri oznaki na embalaži.
