Postopek vzpostavite KSK v posamezni lokalni skupnosti je dinamičen in se nekoliko razlikuje glede na velikost lokalne skupnosti, številno vključenih organizacij in specifične potrebe občine oziroma lokalne skupnosti.

Ključni elementi vzpostavitve KSK

Kljub specifičnostim, ki jih opažamo v različnih občinah, lahko izpostavimo štiri ključne elemente, ki so skupni vsem postopkom vzpostavitve novega Komunalnega snovnega kroga.

1. Od prve ideje do trenutka, ko prvi uporabniki prejmejo reciklirane higienske papirne izdelke iz lastnega snovnega kroga, navadno mine od šest do 12 mesecev. Časovni okvir postopka vzpostavitve KSK v posamezni lokalni skupnosti je odvisen od velikosti in specifičnih potreb lokalne skupnosti. Na voljo je sicer več pristopov za vzpostavitev, vendar je po naših izkušnjah najbolj učinkovito postopno uvajanje. To še posebno velja za večje lokalne skupnosti. Kljub temu, da si mnogi želijo hitre uvedbe in takojšnjih rezultatov, se v praksi pogosto izkaže, da je bolj smiselno postopno uvajanje.
2. Najpomembnejšo vlogo v procesu vzpostavitve KSK imajo pionirske organizacije in podjetja - torej tisti prvi uporabniki, institucije in podjetja v lokalni skupnosti, ki se odločijo za uporabo recikliranih higienskih papirnih izdelkov iz lastnega snovnega kroga. Njihove pozitivne izkušnje služijo kot zgled za druge institucije in podjetja, ki se potem lažje in hitreje vključijo KSK.
3. Krovni cilj projekta KSK v posamezni lokalni skupnosti je, da za deležnike postane običajen del poslovanja ("business as usual"). Da procesi znotraj KSK tečejo nemoteno. Da recikliranje odpadne tetrapak embalaže na ravni gospodinjstev in naročanje recikliranih higienskih papirnih izdelkov v občinskih podjetjih ter ustanovah lokalne skupnosti postaneta stalna praksa.
4. Za nas, ki program KSK vodimo, je ključno, da vse deležnike nenehno obveščamo o rezultatih in učinkih KSK. Dosledno merimo vse – od števila recikliranih kosov odpadne tetrapak embalaže do učinkov, ki jih prinašata KSK in uporaba recikliranih higienskih papirnih izdelkov. Deležnikom ponujamo podatke, kot so:

• število pred sečnjo ohranjenih dreves,
• količino (v kosih in tonah) reciklirane odpadne embalaže tetrapak,
• količino kvadratnih metrov gozda, ki so ga pomagali ohraniti,
• za koliko so zmanjšali emisije toplogrednih plinov ter
• za koliko kubičnih metrov so zmanjšali količino odpadne embalaže na odlagališču oziroma preprečili sežig.

S temi in drugimi kazalniki deležnikom pomagamo bolje razumeti učinek posameznega KSK ter jih dodatno motiviramo, da prakso ne le nadaljujejo, temveč jo tudi širijo med ostala lokalna podjetja in javne ustanove v skupnosti.

Učinki KSK v številkah

V Sloveniji imamo trenutno vzpostavljene štiri KSK (Novo mesto, Brežice, Ljubljana in Kranj), ki vključujejo 17 občin. Od vzpostavitve prvega KSK v Sloveniji do konca junija 2025 so vsi člani vseh krožnih programov skupaj reciklirali že več kot 69 milijonov kosov reciklirane odpadne embalaže tetrapak in s tem ohranili že več kot 31.000 dreves. Ti podatki potrjujejo, da lahko krožno gospodarstvo postane del vsakdanjega življenja lokalnih skupnosti in pomembno prispeva k zmanjševanju okoljskega odtisa.

Vedno pogosteje naletimo na izdelke, ki se predstavljajo kot krožni. Iz reciklirane plastike, ponovno napolnjeni, zapakirani v karton z oznakami, ki nakazujejo na krožnost.

A prav zaradi svoje priljubljenosti in vseprisotnosti izraz "krožno" včasih izgubi jasnost svojega pomena. Uporablja se ohlapno, brez celovitega pristopa in brez zagotovila, da se materiali dejansko vračajo v uporabo. S tem pa obstaja tveganje, da se pod krinko krožnosti ohranjajo neučinkovite prakse, ki bistveno ne zmanjšujejo vpliva na okolje.

Krožnost, od vizije do buzzworda

Koncept krožnosti se je razvil kot odgovor na neučinkovito rabo virov, rastoče količine odpadkov in prekomerno izkoriščanje narave. Njegova osnova je preprosta: naj materiali ostajajo v uporabi, namesto da postanejo odpadek.

Danes se izraz "krožno" pogosto uporablja na različne načine, včasih tudi brez jasne podpore v ozadju. Uporablja se za plastenke, ki naj bi se reciklirale, a se to v praksi redko zgodi. Za tekstilne izdelke iz kompleksnih mešanic, ki jih je težko ločevati. Ali za izdelke za enkratno uporabo, ki nosijo oznako za reciklažo, a pogosto končajo v sežigalnicah ali na odlagališčih.

Kje krožnost zavaja?

• Ko je reciklaža sama sebi namen. Vse oblike recikliranja niso enako koristne. Recikliranje, ki porabi več energije, kot bi je porabila nova proizvodnja, ima omejeno dodano vrednost.
• Ko izdelki krožijo brez potrebe. Izdelki, ki so zasnovani, da se uporabljajo dolgo, a jih zamenjamo po nekaj tednih, niso trajnostni, tudi če jih lahko recikliramo.
• Ko je poudarek na materialu, ne na sistemu. En sam simbol na embalaži še ne pomeni, da sistem reciklaže obstaja, deluje ali da je dostopen.

Prava krožnost je sistemska

Krožnost je lahko trajnostna samo takrat, ko zajema celoten krog:

• od zbiranja in sortiranja,
• do obdelave in ponovne uporabe,
• z dejanskimi učinki v okolju in skupnosti.

To ni stvar zgolj embalaže, ampak pristopa. In prav tu se pokaže razlika med zunanjo podobo in dejanskim delovanjem.

Kadar sistem deluje: primer Snovni krog embalaže tetrapak in higienskih papirnatih izdelkov 

Snovni krog je primer, kako lahko krožnost preseže simboliko in zaživi kot celovit, delujoč sistem. Proces se začne z ločenim zbiranjem embalaže tetrapak, ki se nato mehansko obdela. Papirnata vlakna se predelajo v nove higienske izdelke – robčke, brisačke, toaletni papir – ti pa se vračajo v javne ustanove, kot so šole, vrtci in občinske zgradbe. Krožnost v tem primeru ni zgolj teoretičen koncept, temveč preverjena praksa z merljivimi učinki v okolju, gospodarstvu in lokalni skupnosti.

Več krožnosti?

Krožnost ima izjemen potencial, če jo razumemo kot sistem in ne kot oznako.

Namesto da sprašujemo, če je nekaj "krožno", raje vprašajmo:

• ali se bo izdelek res vrnil v uporabo?
• ali sistem to omogoča?
• ali krožnje res pomeni manjši vpliv na okolje?

Odgovori na ta vprašanja bodo pokazali, kje se zares krožnost začne, in kje se, žal, zaključi le pri oznaki na embalaži.

Po podatkih organizacije Global Footprint Network smo Slovenci z današnjim dnem že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Čeprav smo dan ekološkega dolga v primerjavi z lanskim letom premaknili za sedem dni, je to še vedno zaskrbljujoč podatek, ki nas opozarja na nujnost spremembe naših navad.

Slovenske šole, vključene v krožno prakso Komunalni snovni krog, se tega dobro zavedajo. V marcu in aprilu so v šolah na Dolenjskem in v Kranju potekale delavnice, kako se iz embalaže tetrapak izdela papir. Učitelji so na delavnicah s pomočjo mini pulperja poudarjali pomen ločenega zbiranja in ponovne uporabe odpadnih materialov.

Pulper si lahko brezplačno izposodijo vse šole in vrtci, člani Komunalnih snovnih krogov. Pišite nam na info@circularshield.org. 

16.1. so v občini Portes-lès-Valence uradno vzpostavili prvi francoski Komunalni snovni krog.

Slovesna otvoritev je potekala v prostorih SYTRADa (Združenja za ravnanje z odpadki departmaja Ardèche-Drôme), ki je eden ključnih partnerjev projekta. Poleg STYRADa bodo v projektu sodelovali  še občina Portes-lès-Valence, Urban'Ext (oblikovalec in proizvajalec uličnega pohištva iz recikliranega tetrapaka), Comodis (podjetje, specializirano za distribucijo recikliranih higienskih izdelkov), Circular Shield in Lucart. 

Niko Kumar, direktor Circular Shielda je na tiskovni konferenci poudaril: «Statistični podatki pravijo, da v Franciji dve tretjini embalaže tetrapak  konča v črnih zabojnikih, ki so tako kot v Sloveniji  namenjeni odlaganju mešanim komunalnim odpadkom. Posledično to pomeni, da je onemogočeno njihovo recikliranje. Zagon prvega Komunalnega snovnega kroga V Franciji bo tako pomembno prispeval tudi k doseganju višje stopnje zbiranja in recikliranja odpadne embalaže tetrapak v regiji Ardèche-Drôme .«

Francija je z vzpostavitvijo projekta postala prva država, v kateri bodo vse faze snovnega kroga, od zbiranja embalaže tetrapak, do proizvodnje recikliranega higienskega papirja, potekale znotraj ene države.

Utrinki iz konference: 

Krožna praksa KEMSO na območju MO Novo mesto in okoliških občin je primer, kako lahko lokalna skupnost raste in se razvija na področju zelenega in krožnega javnega naročanja ter tako omogoči tudi povečevanje okoljskih učinkov. Pionirske korake KEMSO na tem področju smo predstavili na 8. mednarodni konferenci Izzivi in rešitve za trajnostni inženiring ter zeleni prehod, ki jo je FINI - Fakulteta za industrijski inženiring organizirala 23. novembra 2023 v Šmarjeških Toplicah.

Enega pomembnejših mejnikov v razvoju KEMSO in njegovih učinkov je namreč predstavljala odločitev Mestne občine Novo mesto, da prek skupnega krožnega javnega naročila k sodelovanju in vključitvi v to lokalno krožno prakso povabi vse občinske javne zavode. Na ta način je občina poskrbela za ponovno uporabo in kroženje ene frakcije odpadne embalaže (tetrapak) v lokalni skupnosti, s čimer dosega visoke okolje koristi, ki jih v programu KEMSO natančno merijo.

Na osnovi pozitivnih učinkov so v MO Novo mesto krožno javno naročilo ponovili tudi v letošnjem letu. Pomen izkušenj in pristopa k oblikovanju krožnih javnih naročil so na okrogli mizi v prvem delu konference izpostavili Peter Geršič in Janja Lakner z MO Novo mesto, Jasna Dokl Osolnik iz Dolenjskega muzeja Novo mesto in Matej Cerovšek z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki se ukvarja z zelenimi javnimi naročili.

Več o konferenci: IZZIVI IN REŠITVE ZA TRAJNOSTNI INŽENIRING TER ZELENI PREHOD – FINI, Fakulteta za industrijski inženiring (fini-unm.si)