Finančna analiza programa Komunalni snovni krog Ljubljana je pokazala, da je strošek nabave higienskega papirja v osnovnih šolah, ki se niso odločile za vključitev v skupni krožni model, v povprečju za 32 % presegal strošek nabave iz krožnega modela, v vrtcih pa je bila ta razlika 19 %, prav tako v korist krožnega modela.

V Ljubljani se že od leta 2016 izvaja krožni program Komunalni snovni krog Ljubljana (KSK), v katerega se pretežno vključujejo javna podjetja in ustanove. Z vključevanjem čim večjega števila uporabnikov higienskega papirja iz lastnega snovnega kroga se krepi krožna kultura v lokalni skupnosti, ki od ravnanja z odpadki prehaja na upravljanje z viri; maksimizirajo se okoljski in družbeni učinki ter - kot smo ugotovili v najnovejši analizi - tudi finančni prihranki.

Ustanove in podjetja, vključena v program KSK, v svojih prostorih uporabljajo recikliran higienski papir, ki je izdelan iz lokalno zbrane embalaže tetrapak. Pretežni del te embalaže namreč predstavlja visoko kakovosten karton, ki ga je mogoče predelati. Vsi higienski papirnati izdelki iz programa KSK imajo okoljski certifikat Ecolabel, so dermatološko testirani in so potrjeno varni za stik z živili.

Med drugimi javnimi uporabniki je tudi 22 ljubljanskih vrtcev in osnovnih šol konec leta 2018 pristopilo k skupnemu zelenemu javnemu naročilu Mestne občine Ljubljana za recikliran higienski papir in izbralo model krožnega gospodarstva - Komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja.

Po polnih treh (šolskih) letih uporabe recikliranega higienskega papirja iz lastnega komunalnega snovnega kroga je bila izvedena finančna analiza učinkov krožnega modela v osnovnih šolah in vrtcih. Te ustanove smo izbrali iz dveh razlogov:

• v sklopu omenjenega skupnega javnega naročila predstavljajo prevladujoč delež uporabnikov,
• samo zanje smo lahko zagotovili kontrolno skupino - osnovne šole in vrtce, ki v celotnem obdobju merjenja niso bili vključeni v krožni program.

Potrjena finančna učinkovitost krožnega modela

Analiza je tako zajela skupaj 34 javnih ustanov v obdobju od 1. julija 2019 do 30. junija 2022 (obdobje treh šolskih let): poleg že omenjenih osnovnih šol in vrtcev iz krožnega modela tudi 12 osnovnih šol in vrtcev, ki celotno obdobje niso bili vključeni v krožni model. V povprečju je bilo v analiziranih ustanovah letno vključenih skupaj 22.580 oseb.

Ključna ugotovitev opravljene analize je, da je krožni model tudi stroškovno učinkovit ter da je bila odločitev javnih vrtcev in osnovnih šol v Ljubljani za vključitev v program krožnega gospodarstva smiselna tudi s finančnega vidika.

Iz izvedenih primerjav namreč izhaja, da je strošek nabave higienskega papirja v osnovnih šolah, ki se niso odločile za vključitev v skupni krožni model, v povprečju za 32 % presegal strošek nabave iz krožnega modela, v vrtcih pa je bila ta razlika 19 %, prav tako v korist krožnega modela.

 

Graf 1: indeks gibanja letnih stroškov higienskega papirja na uporabnika v osnovnih šolah: primerjava med vključenimi v krožni model in ostalimi

Graf 2: indeks gibanja letnih stroškov higienskega papirja na uporabnika v vrtcih: primerjava med vključenimi v krožni model in ostalimi

Na grafih so prikazana gibanja stroškov izražena v indeksu s prikazanim linearnim trendom. Izhodišče (indeks 1,00) primerjave je bil strošek na uporabnika na šolsko leto v prvem šolskem letu pri tistih, ki so se pridružili krožnemu modelu, tako pri vrtcih kot pri osnovnih šolah.

Uporabljena metodologija

Stroškovna učinkovitost uvedbe krožnega modela v osnovnih šolah in vrtcih je bila izvedena na podlagi primerjave gibanja stroškov nabave higienskega papirja med:

• osnovnimi šolami in vrtci, ki so bili celotno merjeno obdobje vključeni v krožni program in so higienski papir nabavljali v sklopu skupnega zelenega javnega naročila Mestne občine Ljubljana (kategorija »krožni«) in
• osnovnimi šolami in vrtci, ki celotno merjeno obdobje niso bili vključeni v krožni program in so higienski papir nabavljali neodvisno od omenjenega zelenega javnega naročila (kategorija »ostali«).

V analizi so upoštevani stroški toaletnega papirja in papirnatih brisač, ki predstavljajo več kot 95 % celotnega stroška nabave higienskega papirja v javnih ustanovah.

Vpliv epidemije Covid-19

Obdobje merjenja zajema obdobje pred, med in po koncu izvajanja ukrepov zaradi epidemije Covid-19. V tem obdobju so bile osnovne šole dlje časa zaprte, krajši čas so bili zaprti tudi vrtci.

Dinamika gibanja stroškov nabave higienskega papirja je zelo podobna v obeh kategorijah (krožni in ostali). Obdobje zaprtja osnovnih šol in vrtcev zniža stroške nabave higienskega papirja (pretežno drugi in delno tudi četrti kvartal v letu 2020).

Kljub temu je v celotnem obdobju od 1. 7. 2019 do 30. 6. 2022 zaznan trend naraščanja stroškov nabave higienskega papirja v obeh kategorijah, kar je sprva najverjetneje posledica povečanih potreb po higienskih papirnatih izdelkih zaradi bistveno spremenjenih navad in povečane skrbi za osebno higieno v času epidemije Covid-19. Delno pa gre povečanje stroška pripisati tudi dvigu cen higienskih papirnatih izdelkov, predvsem v zadnjem letu.

Povprečje letnih rasti stroškov na uporabnika v osnovnih šolah s krožnim modelom je 20,3 %, v ostalih pa 20,7 %. Povprečje letnih rasti stroškov na uporabnika v vrtcih s krožnim modelom je 13,7 %, v ostalih pa 17,4 %.

Okoljski učinki programa Komunalni snovni krog Ljubljana

Program KSK je zastavljen kot krožni poslovni model, pri čemer velik poudarek namenjamo doseganju pozitivnih okoljskih ter družbenih učinkov, ne samo finančnih. Od vzpostavitve (l. 2016) smo tako v sklopu projekta KSK Ljubljana izmerili naslednje:

• ohranitev 11.767 dreves (47.068 m2 gozda)
• predelavo 904 ton odpadne embalaže tetrapak (2.500 m3),
• zmanjšanje emisij CO2 za 735.113 kg
  (objavljeni podatki veljajo na dan 31.10.2022)

Podrobni okoljski učinki programa KSK v Sloveniji so objavljeni na spletni strani https://municipal-material-cycle.org/.

Podrobnejši pregled projekta KSK Ljubljana je na povezavi https://municipal-material-cycle.org/ljubljana/

Povzetek

Finančna analiza učinkov za uporabnike programa krožnega modela KSK Ljubljana je bila izdelana z namenom preverjanja stroškovne učinkovitosti uporabe higienskega papirja iz lastnega snovnega kroga. V analizo so vključene osnovne šole in vrtci v Ljubljani, saj ti predstavljajo prevladujoč delež uporabnikov in je bilo zanje mogoče oblikovati tudi kontrolno skupino.

Ključna ugotovitev, ki izhaja iz opravljene analize je, da gre za stroškovno učinkovit program ter da je bila odločitev javnih ustanov v Mestni občini Ljubljana za vključitev v program krožnega gospodarstva dobra.

Nižji stroški nabave higienskega papirja so ugotovljeni tako v obdobju pred kot tudi med in po zaključku izvajanja ukrepov Covid-19. V tem času se je poraba higienskega papirja zaradi zaostrenih higienskih ukrepov v osnovnih šolah in vrtcih namreč precej povečala.

Strošek nabave higienskega papirja v osnovnih šolah, ki se niso odločile za vključitev v skupni krožni model, je v povprečju za 32 % presegal strošek nabave iz krožnega modela, v vrtcih pa je bila ta razlika 19 % - v korist krožnega modela.

Na podlagi izvedene analize v preteklih treh letih ocenjujemo, da lahko javne ustanove tudi v prihodnje pričakujejo, da bo krožni model za uporabnike predstavljal stroškovno bolj učinkovito rešitev. Hkrati pa ta program zagotavlja tudi doseganje pomembnih okoljskih in družbenih učinkov.   

 

Analizo finančnih učinkov je izvedlo neodvisno podjetje, sodni izvedenec ekonomske stroke.

Naročnik analize je podjetje Circular Shield d.o.o., ki v Sloveniji upravlja program krožnega gospodarstva Komunalni snovni krog odpadne embalaže tetrapak in recikliranega higienskega papirja. V Sloveniji se ta program izvaja že v več kot 15 občinah, kot prvi je zaživel v Novem mestu leta 2016.

V program se lahko individualno ali kot skupina vključijo zasebne ali javne ustanove in podjetja, ki delujejo na območjih občin, kjer je Komunalni snovni krog že vzpostavljen.

Za podrobnejše informacije pišite na: info@circularshield.org 

 

Krožni program Komunalni snovni krog embalaže tetrapak in higienskega papirja, ki ga v Sloveniji uspešno izvajamo že od leta 2016, bo kmalu zaživel tudi v Franciji. Ekipi Circular Shield se je septembra pridružila Denyze Agostinho, ki bo poskrbela za vzpostavitev in razvoj tega projekta krožnega gospodarstva na francoskem trgu. Denyze Agostinho je velika zagovornica ohranjanja narave in odgovornega ravnanja z okoljem, ki je poslovne izkušnje nabirala na mednarodnih trgih – tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju.

Kot vodja razvoja projekta za Francijo bo Denyze Agostinho zadolžena za vzpostavljanje in razvoj Komunalnih snovnih krogov, pridobivanje podpornikov in članov v sodelujočih občinah. Eden ključnih ciljev tega programa krožnega gospodarstva je tudi ozaveščanje vodstev in članov lokalnih skupnosti, da lahko s spremenjenim načinom upravljanja z odpadno embalažo vzpostavijo temelje trajnostnega razvoja in s tem dolgoročno pozitivno vplivajo na razvoj lokalne skupnosti, gospodarstva in okolja.

Komunalni snovni krog je mogoče oblikovati v vsaki občini ali mestu v EU, ki ima vzpostavljen sistem ločevanja komunalnih odpadkov. Zato bomo svoje znanje in izkušnje postopno predstavili tudi v drugih zainteresiranih državah EU.

Občini Brezovica in Medvode znova dokazujeta, da so prehod v krožno gospodarstvo, skrb za zdravje ljudi in čisto okolje visoko na lestvici njihovih prioritet. Občini sta se pridružili programu Komunalni snovni krog Ljubljana in bosta k uporabi higienskega papirja, ki je izdelan iz lokalno zbrane embalaže, spodbujali tudi svoje javne zavode in podjetja v lokalni skupnosti.

Na ta način občini povečujeta samooskrbnost, projekt pa lokalni skupnosti prinaša še številne pozitivne učinke za okolje in finančne prihranke. Za izdelavo higienskega papirja ni treba sekati dreves, saj lokalna skupnost v okviru obstoječega sistema ravnanja z odpadno embalažo priskrbi surovine za reciklirane izdelke. S tem vsi udeleženci v krogotoku prispevajo k ohranjanju naravnih virov in večajo naravni kapital, zmanjša se sežig odpadkov in zmanjšajo se emisije CO2, poveča pa se delež predelane odpadne embalaže.

Prvi so se za uporabo higienskega papirja iz snovnega kroga na Brezovici odločili Vrtci Brezovica, Osnovna šola Brezovica, v Medvodah pa Zavod Sotočje in občina Medvode. S tem so občinski pionirji potrdili svojo zavezo za varovanje lokalnega okolja. 

V projektu kot ustanovni partnerji sodelujejo še Mestna občina Ljubljana, JP Voka Snaga ter družbi za ravnanje z odpadno embalažo Slopak in Dinos.

Z Ekologi brez meja smo na letni konferenci Zero waste občin v Kranju raziskovali trende na področju ravnanja z viri in odpadki.

Izkušnje o tem, s kakšnimi izzivi se soočamo, ko poskušamo teorijo prenesti v prakso, smo na okrogli mizi predstavili skupaj z Zavodom Knof in podjetjem ZEOS.

V Sloveniji imamo v mreži Zero waste že 16 občin, ki so v lanskem letu preprečile 18.600 ton odpadkov ter s tem prihranile 4.200.000 € stroškov in 10.000 ton izpustov CO2.

 

 

Fotografiije: Boštjan Selinšek