Kako poteka vzpostavitev Komunalnega snovnega kroga?

Postopek vzpostavite KSK v posamezni lokalni skupnosti je dinamičen in se nekoliko razlikuje glede na velikost lokalne skupnosti, številno vključenih organizacij in specifične potrebe občine oziroma lokalne skupnosti.

Ključni elementi vzpostavitve KSK

Kljub specifičnostim, ki jih opažamo v različnih občinah, lahko izpostavimo štiri ključne elemente, ki so skupni vsem postopkom vzpostavitve novega Komunalnega snovnega kroga.

1. Od prve ideje do trenutka, ko prvi uporabniki prejmejo reciklirane higienske papirne izdelke iz lastnega snovnega kroga, navadno mine od šest do 12 mesecev. Časovni okvir postopka vzpostavitve KSK v posamezni lokalni skupnosti je odvisen od velikosti in specifičnih potreb lokalne skupnosti. Na voljo je sicer več pristopov za vzpostavitev, vendar je po naših izkušnjah najbolj učinkovito postopno uvajanje. To še posebno velja za večje lokalne skupnosti. Kljub temu, da si mnogi želijo hitre uvedbe in takojšnjih rezultatov, se v praksi pogosto izkaže, da je bolj smiselno postopno uvajanje.
2. Najpomembnejšo vlogo v procesu vzpostavitve KSK imajo pionirske organizacije in podjetja - torej tisti prvi uporabniki, institucije in podjetja v lokalni skupnosti, ki se odločijo za uporabo recikliranih higienskih papirnih izdelkov iz lastnega snovnega kroga. Njihove pozitivne izkušnje služijo kot zgled za druge institucije in podjetja, ki se potem lažje in hitreje vključijo KSK.
3. Krovni cilj projekta KSK v posamezni lokalni skupnosti je, da za deležnike postane običajen del poslovanja ("business as usual"). Da procesi znotraj KSK tečejo nemoteno. Da recikliranje odpadne tetrapak embalaže na ravni gospodinjstev in naročanje recikliranih higienskih papirnih izdelkov v občinskih podjetjih ter ustanovah lokalne skupnosti postaneta stalna praksa.
4. Za nas, ki program KSK vodimo, je ključno, da vse deležnike nenehno obveščamo o rezultatih in učinkih KSK. Dosledno merimo vse – od števila recikliranih kosov odpadne tetrapak embalaže do učinkov, ki jih prinašata KSK in uporaba recikliranih higienskih papirnih izdelkov. Deležnikom ponujamo podatke, kot so:

• število pred sečnjo ohranjenih dreves,
• količino (v kosih in tonah) reciklirane odpadne embalaže tetrapak,
• količino kvadratnih metrov gozda, ki so ga pomagali ohraniti,
• za koliko so zmanjšali emisije toplogrednih plinov ter
• za koliko kubičnih metrov so zmanjšali količino odpadne embalaže na odlagališču oziroma preprečili sežig.

S temi in drugimi kazalniki deležnikom pomagamo bolje razumeti učinek posameznega KSK ter jih dodatno motiviramo, da prakso ne le nadaljujejo, temveč jo tudi širijo med ostala lokalna podjetja in javne ustanove v skupnosti.

Učinki KSK v številkah

V Sloveniji imamo trenutno vzpostavljene štiri KSK (Novo mesto, Brežice, Ljubljana in Kranj), ki vključujejo 17 občin. Od vzpostavitve prvega KSK v Sloveniji do konca junija 2025 so vsi člani vseh krožnih programov skupaj reciklirali že več kot 69 milijonov kosov reciklirane odpadne embalaže tetrapak in s tem ohranili že več kot 31.000 dreves. Ti podatki potrjujejo, da lahko krožno gospodarstvo postane del vsakdanjega življenja lokalnih skupnosti in pomembno prispeva k zmanjševanju okoljskega odtisa.