Projekt vzpostavitve komunalnih snovnih krogov (KSK) embalaže tetrapak in higienskega papirja se v času epidemije ni ustavil. Celo nasprotno – to obdobje smo učinkovito izkoristili za širitev ekipe ter pripravo in aktivacijo novih deležnikov. Prizadevali si bomo, da bo v letu 2021 projekt na novo zaživel v številnih regijah po vsej Sloveniji.
Ekipi se je decembra pridružila nacionalna koordinatorka, ki bo skrbela za spodbujanje tega pomembnega projekta krožnega gospodarstva. To mesto je zasedla Špela Gutnik, ki je pred tem kot direktorica prodaje in marketinga aktivno sodelovala pri vodenju ene od vodilnih medijskih založb v Sloveniji. Kot vodja projektov je sodelovala tudi pri razvoju produktov in komunikacijskih rešitev ter digitalizaciji podjetja. Njeno široko znanje in dolgoletne izkušnje s področij vodenja, prodaje in marketinga bodo igrali pomembno vlogo pri širitvi projektov KSK. Kot nacionalna koordinatorka bo Gutnikova zadolžena za vzpostavljanje novih KSK in za pridobivanje novih članov v občinah, ki v projektu že aktivno sodelujejo.
Projekt vzpostavljanja KSK je v prvi vrsti namenjen ozaveščanju vodstev in članov lokalnih skupnosti, da lahko s spremenjenim načinom upravljanja z odpadno embalažo vzpostavijo temelje trajnostnega razvoja – in s tem dolgoročno pozitivno vplivajo na razvoj lokalne skupnosti, gospodarstva in okolja.
Komunalni snovni krog je mogoče oblikovati v vsaki občini ali mestu v EU, ki ima vzpostavljen sistem ločevanja odpadkov.
Glede na to, da v Sloveniji občine v sodelovanju s komunalnimi podjetji v večini primerov učinkovito skrbijo za ločevanje odpadkov, je torej pot do vzpostavitve KSK relativno enostavna. Dosedanji rezultati že vzpostavljenih KSK pa pričajo tudi o tem, da projekt tudi pomembno vpliva na ohranjanje in varovanje okolja.
Za ilustracijo na tem mestu navajamo le nekaj ključnih številk:
- KSK so v Sloveniji že vzpostavljeni v skupaj 10 občinah v Sloveniji, projekt tako pokriva skoraj petino vseh prebivalcev;
- v projektu se je doslej zbralo preko 17 milijonov kosov (cca 600 ton) odpadne embalaže;
- s tem je v Sloveniji do danes ohranjenih 7.789 dreves in emisije CO2 so zmanjšane za 486 tisoč kilogramov.
Ljubljana, Novo mesto in Brežice kot pionirji na področju vzpostavljanja KSK predstavljajo koristen vir informacij in primerov dobrih praks, na podlagi katerih lahko načrtujemo širitev projekta in postopke za pridobivanje novih aktivnih članov.
Prizadevali si bomo, da bomo do konca leta 2021 podvojili število prebivalcev, vključenih v aktivne KSK.
Naše poslanstvo je in ostaja krožna kultura
Projekt KSK je projekt krožnega gospodarstva. Na globalni ravni se soočamo z omejenostjo naravnih virov in naraščajočo populacijo, zato moramo za dolgoročno vzdržnost z naravnimi viri ravnati bolj gospodarno in jih skušati v potrošnem ciklu zadržati dlje časa.
Z vzpostavitvijo KSK počnemo prav to – v sodelovanju z občinami, komunalnimi podjetji in prebivalci spreminjamo način upravljanja z odpadki. Obstoječi sistem ravnanja z odpadno embalažo tetrapak preoblikujemo v krožni model. Namensko zbrana embalaža v lokalnih skupnostih se odda v postopek reciklaže, iz nje pridobimo celulozo, iz katere izdelamo higienski izdelki, ki se kot končni izdelki vrnejo v iste lokalne skupnosti, kjer se je embalaža zbrala kot vir surovine. S tem je krog sklenjen.
Če bi vsi živeli kot Slovenci, bi vsako leto porabili za tri planete naravnih virov
Slovenija je namreč vse naravne vire, ki jih ima na razpolago za tekoče leto, letos porabila že do 26. aprila. Gledano globalno pa je dan okoljskega dolga v letu 2020 nastopil 22. avgusta.
Z vzpostavitvijo KSK, kjer omogočamo ponovno uporabo odpadne embalaže, si v Sloveniji neposredno prizadevamo tudi za izboljšanje okoljske statistike Slovenije in resnično upamo, da bomo z našim projektom lahko pomembno prispevali k spodbujanju kulture krožnega gospodarstva ter spodbujanju trajnostnega razvoja.
